Novice iz varstva gozdov št. 3, 2010, stran 1–2
DOI: 10.20315/NVG.3.1

Prezgodnje odpadanje listov velikega jesena je povzročila gliva Hymenoscyphus albidus, povzročiteljica jesenovega ožiga

Nikica OGRIS1*, Tine HAUPTMAN1, Mojca BOGOVIČ2

1Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana; 2Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice, Cesta bratov Milavcev 61, 8250 Brežice

*nikica.ogris@gozdis.si

Konec avgusta in na začetku septembra 2009 smo na različnih krajih v Sloveniji zabeležili prezgodnje odpadanje listov velikega jesena (Fraxinus excelsior L.). Prezgodnje odpadanje listov je bilo intenzivnejše v dolinah z visoko relativno zračno vlažnostjo, npr. v dolini Save od Zidanega mosta do Radeč, ozka dolina sredi Gorjancev (Jesenovski jarek), stranska dolina ob reki Mirni pred izlivom v Savo in v okolici Bohinjskega jezera. Nekatera drevesa velikega jesena so bila že konec avgusta popolnoma brez listja (slika 1). Na odpadlih listih smo na pecljih opazili nekroze (slika 2). V Laboratoriju za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo dokazali (z izolacijo glive v čisto kulturo iz nekrotičnih predelov listnih pecljev), da prezgodnje odpadanje listov velikega jesena povzroča gliva Chalara fraxinea T. Kowalski. Prezgodnje odmetavanje listov velikega jesena zaradi omenjene glive so opazovali in potrdili tudi že številni drugi raziskovalci po Evropi (Kirisits in sod., 2009). Znano je, da se gliva C. fraxinea lahko iz listnih pecljev razraste v poganjek (Talgø in sod., 2009) in tam povzroča odmiranje skorje in prebarvanje lesa. Zaradi okužbe lesa in odmiranja skorje odmirajo celi poganjki in venijo listi. Na odpadlih okuženih listnih pecljih se bodo v naslednjem letu od maja do oktobra razvili apoteciji glive belkaste pecljevke, Hymenoscyphus albidus (Roberge ex Desm.) W. Phillips (slika 3), ki je teleomorf glive C. fraxinea (Kowalski in Holdenrieder, 2009). V apotecijih se razvijajo askospore, ki jih aski izmetavajo v zrak samo nekaj mm visoko, nato jih zajame veter in jih prenaša na velike razdalje.

Čeprav je velikemu jesenu prezgodaj odpadlo listje, to še ne pomeni, da je odmrlo celo drevo. Takšno drevo bo naslednjo pomlad odgnalo, vendar bo imelo predvidoma nekoliko več odmrlih poganjkov. Menimo, da bo takšno drevo velikega jesena počasi propadalo in se bo posušilo v obdobju od 10 do 15 let. Ker očitno obstajajo razlike v individualni odpornosti posameznih dreves velikega jesena na jesenov ožig, ne priporočamo, da se ukrepa prenaglo, saj bi s tem izgubili morebitni zelo pomemben genetski fond, t. j. odpornejša drevesa. Torej, veliki jesen opazujmo, ukrepajmo pa s sanitarno sečnjo posameznih dreves takrat, ko bo večina poganjkov in vej že odmrlih in suhih.

Viri

Kirisits T., Matlakova M., Mottinger-Koupa S., Cech T.L., Halmschlager E. 2009. The current situation of ash dieback caused by Chalara fraxinea in Austria. Proceedings of the conference of IUFRO working party 7.02.02, Eğirdir, Turkey, 11.–16. May 2009. SDU Faculty of Forestry Journal. Doğmuş Lehtijärvi T.H. Isparta, Turkey, Süleyman Demirel University: Special edition: 97–119

Kowalski T., Holdenrieder O. 2009. The teleomorph of Chalara fraxinea, the causal agent of ash dieback. Forest Pathology, doi: 10.1111/j.1439-0329.2008.00589.x

Talgø V., Sletten A., Brurberg M.B., Solheim H., Stensvand A. 2009. Chalara fraxinea isolated from diseased ash in Norway. Plant Disease, 93, 5: 548–548



Slika
Slika
Slika 1: Nekaterim drevesom velikega jesena je vse listje odpadlo že konec avgusta Slika 2: Na listnih pecljih so nekroze, ki jih je povzročila gliva Chalara fraxinea. To je vzrok za prezgodnje odpadanje listja velikega jesena.
Slika
 
Slika 3: Na okuženih odpadlih pecljih se bodo razvili naslednje leto od pomladi do jeseni apoteciji glive Hymenoscyphus albidus, ki je teleomorf glive Chalara fraxinea  

Citiranje: Nikica OGRIS, Tine HAUPTMAN, Mojca BOGOVIČ. 2010. Prezgodnje odpadanje listov velikega jesena je povzročila gliva Hymenoscyphus albidus, povzročiteljica jesenovega ožiga. Novice iz varstva gozdov 3: 1–2. URL: https://www.zdravgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=3-1. DOI: 10.20315/NVG.3.1

Št. ogledov: 138