Ukrepi proti namnožitvi zapredkaric (Cephalcia spp.) na Riflovem vrhu pri Prevaljah v letu 2010

Gorazd MLINŠEK^1*, Janko MIKELN², Franjo ŠTERN², Marija KOLŠEK³

¹Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec, Vorančev trg 1, 2380 Slovenj Gradec; ²Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Prevalje, Trg 67, 2391 Prevalje; ³Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana

*gorazd.mlinsek@zgs.gov.si

V letu 2009 so bile v Sloveniji prvič evidentirane poškodbe sestojev, ki so jih povzročile rastlinske ose zapredkarice iz rodu Cephalcia (Hymenoptera: Pamphiliidae). Predstavniki rodu Cephalcia, ki se avtohtono pojavljajo v Evropi, lahko ob večletnih namnožitvah povzročijo poškodbe na velikih površinah – defoliacije in posledično zaradi sečnje oslabelih dreves tudi večje ogolele površine. Poškodbe povzročajo ličinke z objedanjem iglic zlasti na smreki in redkeje na drugih iglavcih. Prvo obvestilo o namnožitvi zapredkaric pri nas je v prispevku M. Jurc, G. Mlinšek: Zapredkarice (Cephalcia spp.) na vejah navadne smreke na Koroškem pri Prevaljah. Novice iz varstva gozdov št. 2, 2009, stran 12–13. V tem prispevku poročamo o ugotavljanju obsega poškodovanosti in o ukrepanju Zavoda za gozdove Slovenije.

Namnožitev zapredkaric je bila ugotovljena v smrekovem sestoju v severnem delu Slovenije na nadmorski višini 600–800 m (na Riflovem vrhu pri Prevaljah). Ker je bila prisotnost poškodb krošenj smrek ugotovljena v začetku julija, je bilo prepozno, da bi lahko izvajali obsežnejše zatiralne ukrepe, zato smo v letu 2009 večjo pozornost namenili natančni določitvi območja namnožitve oziroma številčnosti zapredkaric. Zapredkarice so bile ugotovljene na 106 ha smrekovih sestojev. Na skoraj 4 ha so povzročile močne poškodbe (poškodovane nad 60 % krošnje), na 60 ha so bile poškodbe majhne, na 42 ha so bile poškodbe neznatne. Poškodbe smrekovih sestojev so nastale zaradi obžiranja več vrst zapredkaric iz rodu Cephalcia.

Na podlagi ugotovljene velike številčnosti eonimf in/ali pronimf na m² tal smo predvidevali močne poškodbe smrek v letu 2010. Številčnost osebkov je ponekod presegala 1.700 eonimf in/ali pronimf na m² tal; škodljive defoliacije pa se po navedbah iz tujih raziskav začenjajo pri 20 osebkih predpupalnih oblik na m² tal v spomladanskem času. Za leto 2010 smo izdelali načrt ukrepanja ob namnožitvi zapredkaric, v katerem smo poleg spremljanja namnožitve ter zatiralnih ukrepov določili tudi način obveščanja lastnikov gozdov in javnosti o pojavu zapredkaric in izvajanju potrebnih zatiralnih ukrepov. Ker se številčnost osebkov v tleh preko zime ni bistveno zmanjšala, smo spomladi 2010 zagotovili izvedbo zaščite 8.070 dreves pred pričakovanimi poškodbami na osrednjem območju namnožitve. Zaščita je bila izvedena z namestitvijo lepljivih trakov širine ca. 15 cm v prsni višini debla, na katere je bilo s sprejem naneseno namensko lepilo za lovljenje žuželk. Na trakove naj bi se prilepile samice ose zapredkarice, ki plezajo po deblih v krošnje dreves, kamor odlagajo jajčeca. Izletavanje os zapredkaric iz tal smo spremljali z rumenimi ploščami in ugotovili prvo rojenje osebkov v drugi polovici aprila. Masovni ulov samic na nastavljenih trakovih smo pričakovali v maju, vendar ga ni bilo tudi ne v kasnejšem obdobju. Ulov osebkov na trakove je bil majhen. Opaziti ni bilo niti znatnih poškodb v krošnjah. S ponovnim ugotavljanjem številčnosti osebkov v tleh v poznem poletju smo ugotovili, da je veliko število predpupalnih oblik osic še vedno v tleh. To pomeni, da se bodo verjetno izlegle v večjem številu v letu 2011 in takrat lahko pričakujemo večje poškodbe smrek. Za ose zapredkarice je znano, da lahko dokončajo razvoj do odraslega osebka v različno dolgih obdobjih in tako od prehoda ličinke v tla preživijo v neaktivni obliki eonimfe ali pronimfe eno leto ali več (do tri ali celo do štiri leta). Na osnovi ponovnega štetja osebkov v tleh in ugotovitvi razvojnega stadija v zgodnjem spomladanskem obdobju 2011 bomo določili obseg zatiralnih ukrepov v letu 2011, s katerimi bomo zmanjšali populacijo zapredkaric in preprečili poškodbe smrek.

Viri

Evidenca gozdnogojitvenih in varstvenih del za leto 2010. Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije, 2010 (interni obrazci).

Jurc M. 2009. Predhodno poročilo o pojavu zapredkaric (Pamphiliidae: Cephalcia) na vejah navadne smreke na Koroškem. Skupina za varstvo gozdov in ekologijo prostoživečih živali Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83,1001 Ljubljana, 6 str.

Jurc M., Mlinšek G. 2009. Zapredkarice (Cephalcia spp.) na vejah navadne smreke na Koroškem pri Prevaljah. Ljubljana: Novice iz varstva gozdov, 2, 12–13.

Načrt ukrepanja ob namnožitvi zapredkaric (Cephalcia spp.) na Riflovemu vrhu pri Prevaljah. Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije, 2009, 20 str.

Slika 1: Zaščita dreves pred poškodbami zapredkaric je bila izvedena z namestitvijo lepljivih trakov širine cca 15 cm v prsni višini debla. Rojenje smo spremljali z rumenimi ploščami.

Citiranje: Gorazd MLINŠEK, Janko MIKELN, Franjo ŠTERN, Marija KOLŠEK. 2010. Ukrepi proti namnožitvi zapredkaric (Cephalcia spp.) na Riflovem vrhu pri Prevaljah v letu 2010. Novice iz varstva gozdov 3: 6–7. URL: https://www.zdravgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=3-6. DOI: 10.20315/NVG.3.6

Št. ogledov: 324