Novice iz varstva gozdov št. 6, 2013, stran 7–8 DOI: 10.20315/NVG.6.4 |
Odmiranje poganjkov sadik navadnega oreha
Nikica OGRIS
Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana
nikica.ogris@gozdis.si
Pri zdravstvenem pregledu gozdne drevesnice Omorika d.o.o. v Muti v letu 2012 smo opazili odmiranje poganjkov navadnega oreha (Juglans regia L.). Bolezen prepoznamo po črnih nespolnih trosiščih (acervulih) v obliki bradavic, ki se pojavljajo na odmrlih poganjkih, vejah in deblu (slika 1). Acervuli se navadno pojavljajo v skupinah, so stožčaste do diskaste oblike, prekriva jih povrhnjica, njihov premer je 1,5–3 mm (Belisario in Onofri, 1995; Belisario, 1999). Acervuli iztiskajo številne konidije v dolgih, črnih, zvitih viticah. Konidiji imajo sluzast ovoj, zato se radi sprimejo tako med seboj, kot na povrhnjico poganjkov. Konidiji so enocelični, elipsaste do ovalne oblike, nezreli so brezbarvni, zreli so rjavi do črni, imajo debelo steno, z vidno zrnasto strukturo, na osnovi so ravni (kot odrezani), veliki 14,5–23,5 × 10–14,5 µm (slika 2). Odmiranje poganjkov navadnega oreha povzroča gliva Melanconium juglandinum Kunze (1823), njen teleomorf se imenuje Melanconis carthusiana Tul. & C. Tul. (1856). Gliva naseljuje skorjo, floem in ksilem, ki ga temno obarva. Teleomorf (spolna oblika) je redek. Najpogostejši gostitelj je navadni oreh, redko črni oreh (Juglans nigra L.).
Raziskave so dokazale, da je M. juglandinum patogena gliva, ki je aktivna pri širokem razponu temperatur (5–30 °C), z optimumom med 20 in 30 °C (Belisario, 1999). V gostitelja se naseli pozno pomladi in poleti (junija–avgusta). Konidiji se širijo s pomočjo dežja in vetra. V gostitelju povzroča nekrozo skorje skozi celo leto, še posebej se razmahne v milih zimah, ko počivajoči gostitelj ne more uspešno zaustavljati njene rasti v skorji.
Odmiranje poganjkov navadnega oreha, ki ga povzroča M. juglandinum, je zelo pogosta bolezen, ki se pojavlja po vsem arealu navadnega oreha v Evropi. Pogostejša je na jugu Evrope in na toplejših območjih, kjer je sušni stres pogost. Pri nas jo je našel že Wilhelm Voss (1892) v Štepanjskem naselju v Ljubljani in v Zagoricah pri Bledu.
Na odmrlih poganjkih navadnega oreha na sadikah v drevesnici v Muti smo določili tudi parazitsko glivo Cytosporina juglandicola (Sacc.) Sacc. (1884), ki povzroča odmiranje skorje poganjkov, vej in debla; včasih se razvije tudi rakasta rana. Na odmrlem delu skorje se razvijejo piknidiji (nespolna trosišča), ki so okrogli, nekoliko sploščeni, sivi, pogreznjeni v skorjo, ostiol je kratek, opazimo ga lahko skozi pretrgano povrhnjico, premer piknidijev je 0,3–0,5 mm (slika 3). V piknidijih nastajajo brez barvni, nitasti, nekoliko ukrivljeni konidiji veliki 18–27 × 1,3–2 µm (slika 4). Gliva C. juglandicola je splošno razširjena, vendar je znanje o njeni biologiji pomanjkljivo. V Severni Ameriki povzroča raka na črnem orehu (Hepting, 1971: 191), določili so jo v Italiji (Cuboni in Mancini,1886: 209), v Nemčiji (Jaap, 1916: 27) in v Franciji (Brunaud, 1893: 220). V Muti se je gliva Cytosporina juglandicola pojavljala na 85 % poškodovanih poganjkov, gliva Melanconium juglandinum pa na 15 % poganjkov. Ta opažanja omogočajo trditev, da ima gliva Cytosporina juglandicola morda še večji potencial za povzročanje poškodb kot gliva M. juglandinum.
Ukrepanje
Ukrepamo le v drevesnicah. Škropimo z bakrovimi ali ditiokarbamatnimi pripravki. S škropljenjem začnemo konec meseca maja in ga ponovimo čez dva tedna. Bolezen lahko nekoliko omejimo z odstranjevanjem (sežig ali zakop) obolelih poganjkov.
Možnosti zamenjave
Glivo Melanconium juglandinum lahko zamenjamo z glivo Melanconium oblongum Berk.(1874), katere teleomorf je Melanconis juglandis (Ellis & Everh.) A.H. Graves (1923). Gliva Melanconium oblongum je zelo podobna M. juglandinum, med seboj ju lahko ločimo samo na podlagi mikroskopskih značilnosti. M. oblongum se pojavlja na sivem orehu (Juglans cinerea L.), črnem orehu, navadnem orehu in pajesenovolistnem orehu (Juglans ailantifolia Carr.) v Severni Ameriki (Sinclair in sod. 1989: 132; Hepting, 1971: 194). Obe vrsti lahko povzročata poleg odmiranja poganjkov tudi razvoj raka na orehu. Po podatkih DAISIE je M. oblongum kot invazivna vrsta že ustaljena v Litvi (Desprez-Loustau, 2008).
Glivo Cytosporina juglandicola je mogoče zamenjati z mnogimi drugimi vrstami iz rodu Cytosporina in Cytospora. Zato je za njeno zanesljivo določitev potrebno odvzeti vzorec in določiti povzročitelja z laboratorijsko analizo.
Opomba: vzorca za obe glivi sta shranjena v Mikoteki in herbariju Gozdarskega inštituta Slovenije, Melanconium juglandinum je shranjen pod št. LJF 3361, Cytosporina juglandicola št. LJF 3362.
Viri
Belisario A. 1999. Cultural characteristics and pathogenicity of Melanconium juglandinum. European journal of forest pathology, 29, 5: 317–322
Belisario A., Onofri S. 1995. Conidiogenesis and morphology of Melanconium juglandinum. Mycological Research, 99, 9: 1059–1062
Brunaud M. P. 1893. Addtions a la Flore Mycologique de Saintes & de Fouras (Charente-Inferiuere). Bulletin de la Société des sciences naturelles de l'Ouest de la France, 1893, 3: 217–220
Cuboni G., Mancini V. 1886. Synopsis mycologiae Venetae secundum matrices. Patavii,Typis Seminarii: 388 str. (http://www.biodiversitylibrary.org)
Desprez-Loustau, M.-L. 2008. DAISIE European Invasive Alien Species Gateway. 2008. Povezava (18. 11. 2013)
Hepting G.H. 1971. Diseases of forest and shade trees of the United States. Washington, U.S. department of agriculture, Forest service: 658 str.
Jaap O. 1916. Verzeichnis der bei Triglitz in der Prignitz beobachteten Fungi imperfecti. Verhandlungen des Botanischen Vereins für die Provinz Brandenburg, 58: 6–54
Sinclair W.A., Lyon H.H., Johnson W.T. 1989. Diseases of trees and shrubs. Comstock Publishing Associates, a division of Cornell University Press: 512 str.
Voss W. 1892. Mycologia Carniolica ein Beitrag zur Pilzkunde des Alpenlandes. Berlin, R. Friedländer & Sohn: 302 str.
Citiranje: Nikica OGRIS. 2013. Odmiranje poganjkov sadik navadnega oreha. Novice iz varstva gozdov 6: 7–8. URL: https://www.zdravgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=6-4. DOI: 10.20315/NVG.6.4
Št. ogledov: 502