Domača stran revije: www.zdravgozd.si/prognoze_index.aspx
Predlog števila lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) v letu 2022
Nikica OGRIS 1*, Marija KOLŠEK 2
1 Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana; 2 Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana
*nikica.ogris@gozdis.si
Ključne besede: kontrolno-lovna nastava, optimizacija, protokol, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring
Povzetek
Pripravili smo predlog števila lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) v letu 2022 (nastave I. serije). Pri pripravi smo sledili predlogu postopka za določitev optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za osmerozobega smrekovega lubadarja. Kontrolno-lovne nastave I. serije predlagamo položiti v 108 modelskih celicah (8 × 8 km) na 186 lokacijah.
Uvod
Kontrolno-lovne nastave so načrtno podrta, sveža in s podlubniki še nenaseljena drevesa, debla ali kupi vej, ki se polagajo (drevesa, debla) oziroma zlagajo (kupi) zaradi zatiranja populacij podlubnikov (RS, 2009). Ogris in sod. (2021) so pripravili predlog postopka za določitev optimalnega števila lokacij kontrolno-lovnih nastav za osmerozobega smrekovega lubadarja, Ips typographus (Linnaeus, 1758). Predvideno je, da se postopek izračuna vsako leto. Cilj naše raziskave je bil, izračunati in predlagati optimalno število lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobega smrekovega lubadarja, tj. nastav I. serije, v letu 2022.
Metode dela in rezultati
Sledili smo navodilom predloga postopka za položitev kontrolno-lovnih nastav za prezimele podlubnike (nastave I. serije) (Ogris in sod., 2021).
1. Določili smo območja (modelske celice), kjer je bila gostota populacije I. typographus v 2021 visoka vendar pod pragom za gradacijo, tj. v spomladanskem ulovu leta 2021 je bilo v kontrolno-lovno past ujetih od 2.000 do 7.000 osebkov I. typographus.
Podatke o ulovu smo pridobili iz 2.905 kontrolno-lovnih pasti, ki jih je v letu 2021 spremljal Zavod za gozdove Slovenije in vpisoval v podatkovno zbirko Varstvo gozdov (Ogris, 2021). Podatke smo aplicirali na modelsko mrežo 8 × 8 km. Iz analize smo odstranili modelske celice, v katerih je prišlo do prenamnožitve I. typographus v 2021, tj. kjer je bilo z vsaj eno kontrolno-lovno pastjo ujetih več kot 7.000 osebkov I. typographus. Ohranili smo samo modelske celice, kjer je bilo v lanskem spomladanskem ulovu v kontrolne-lovne pasti ujetih od 2.000 do 7.000 osebkov I. typographus. Datum rojenja in zaključka razvoja 1. generacije smo izračunali s pomočjo fenološkega modela RITY (Ogris, 2019b).
2. Poleg tega smo potencialna območja za položitev nastav I. serije dodatno skrčili, tj. iz predlaganih modelskih celic smo odstranili območja, kjer so se v 2021 pojavila žarišča smrekovih podlubnikov. Okoli vsakega žarišča smo zarisali krog s polmerom 1 km in površino odšteli iz modelske celice (slika 1). Dodatno smo odstranili smrekove sestoje z nadmorsko višino nad 1718 m. To je nadmorska višina, do katere se lahko razvije ena generacija I. typographus na leto po modelu RITY in scenariju AVG (Ogris in sod., 2019). Nadmorsko višino smo določili s pomočjo digitalnega modela reliefa v ločljivosti 12,5 m (GURS, 2006).
3. Število lokacij kontrolno-lovnih nastav smo prilagodili proporcionalnemu deležu sestojev s smreko v modelski celici, kjer se v lanskem letu niso pojavila žarišča smrekovih podlubnikov. Upoštevali smo samo tiste lokacije, ki imajo v izračunu vrednost večjo kot 0,5 na nivoju revirja, tj. več kot pol nastave na revir. Smrekove sestoje smo identificirali s pomočjo sestojne karte gozdov (ZGS, 2020).
Končni rezultat postopka: kontrolno-lovne nastave I. serije predlagamo položiti v 108 modelskih celicah, na 186 lokacijah (slika 1).
Predlog lokacij za postavitev kontrolno-lovnih nastav I. serije v 2022 si lahko ogledamo na spletni karti (Priloga 1).
Večje število lokacij je predvidenih v GGO Ljubljana, Celje, Maribor in Tolmin (preglednica 1). Predlagano število lokacij kontrolno-lovnih nastav I. serije za 2022 po krajevnih enotah in revirjih ZGS je na voljo v Prilogi 2. Opomba: v preglednici je št. predlaganih lokacij za nastave navedeno z decimalnim številom zaradi postopka izračuna. Navodilo: decimalno število zaokrožimo navzgor in dobimo celo število, ki ga upoštevamo kot predlog števila lokacij kontrolno-lovnih nastav I. serije.
Razprava
V naši raziskavi smo določili optimalno število lokacij kontrolno-lovnih nastav v 2022. Obravnavali smo le omejen izbor ukrepov integralnega obvladovanja podlubnikov iz sklopa preprečevalno-zatiralnih in zatiralnih ukrepov. Kljub temu ne smemo pozabiti, da je poglavitni preprečevalno-zatiralni in zatiralni ukrep zoper smrekove podlubnike sanitarna sečnja, izdelava lubadark in uničenje podlubnikov pred izletom podlubnikov iz lubadark in ostalega napadenega materiala (RS, 2009; Titovšek, 1988).
S položitvijo nastav na predlaganih lokacijah bi dosegli optimalno učinkovitost nastav pri obvladovanju podlubnikov. Na drugih lokacijah, kjer je prišlo do prenamnožitve podlubnikov, je primernejši ukrep obvladovanja podlubnikov redno odkrivanje žarišč podlubnikov in zagotavljanje pravočasnega uničenja podlubnikov v odkritih žariščih.
Pri polaganju nastav moramo upoštevati strokovna navodila za nastave, predvsem pa naslednje:
- Nastave položimo en teden pred pričakovanim rojenjem spomladi (Holuša in sod., 2017), pri čemer upoštevamo napoved modela RITY in lokalne razmere (Ogris, 2019a, 2019b; Ogris in sod., 2019).
- Nastave položimo čimbolj enakomerno po celotni modelski celici v medsebojni razdalji ok. 2 km (do 16 lovnih lokacij na modelsko celico).
- Na eni lokaciji lahko položimo več lovnih nastav (do 10 nastav na hektar).
- Za nastave uporabimo vitalne, sveže, z vodo ustrezno preskrbljene (ne izsušene) smreke debelejših dimenzij, ki so lahko (v lesno pridelovalnem smislu) slabše kakovosti.
- Nastave redno spremljamo (vsaj enkrat na teden). Ko je nastava polno zasedena (več kot ena vhodna odprtina na dm2) oz. najpozneje, ko se na delu nastave, ki je bil prvi napaden, nova generacija podlubnikov razvije do razvojne faze bube ali mladega hrošča, moramo nastave izdelati (olupimo), skorjo in zalego uničimo (zažgemo) (Kolšek in Jakša, 2012). Dodatni napotki: a) Beljenje lahko opravimo v gozdu, ali pa sortimente prepeljemo v skladišča z lupilnimi linijami; b) Če so nastave na eni lokaciji polno zasedene (več kot ena vhodna odprtina na dm2 povprečno na več kot 50% površine nastave), priporočamo zraven položiti še najmanj eno dodatno lovno nastavo.
Zahvala
Članek je nastal v okviru Javne gozdarske službe naloge 2 (PPD) na Gozdarskem inštitutu Slovenije in Javne gozdarske službe na Zavodu za gozdove Slovenije, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zavodu za gozdove Slovenije se zahvaljujemo za podatke o ulovu podlubnikov v kontrolno-lovne pasti in o žariščih smrekovih podlubnikov. Recenzentu se zahvaljujemo za koristne predloge in izboljšave članka.
Viri
GURS. 2006. Digitalni model višin 12,5 m. Geodetska uprava Republike Slovenije
Holuša J., Hlásny T., Modlinger R., Lukášová K., Kula E. 2017. Felled trap trees as the traditional method for bark beetle control: Can the trapping performance be increased? Forest Ecology and Management, 404: 165-173. https://doi.org/10.1016/j.foreco.2017.08.019
Kolšek M., Jakša J. 2012. Navodila za postavitev in izdelavo kontrolnih in lovnih nastav za podlubnike. V: Navodila za preprečevanje in zatiranje škodljivcev in bolezni gozdnega drevja v Sloveniji: Priročnik za javno gozdarsko službo. Jurc D., Kolšek M. (eds.). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Silva Slovenica: 28-31
Ogris N. 2019a. Spletna aplikacija za izračun fenološkega modela za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) RITY-2. Napovedi o zdravju gozdov, 2018. https://doi.org/10.20315/NZG.48
Ogris N. 2019b. Spletna aplikacija za prostorski prikaz razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus), model RITY-2. Napovedi o zdravju gozdov, 2019. https://doi.org/10.20315/NZG.49
Ogris N. 2021. Varstvo gozdov, računalniška aplikacija. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije
Ogris N., Ferlan M., Hauptman T., Pavlin R., Kavčič A., Jurc M., De Groot M. 2019. RITY – A phenology model of Ips typographus as a tool for optimization of its monitoring. Ecological Modelling, 410: 108775. https://doi.org/10.1016/j.ecolmodel.2019.108775
Ogris N., Kolšek M., de Groot M. 2021. Predlog števila in lokacij kontrolnih-lovnih pasti in kontrolno-lovnih nastav v 2021. Napovedi o zdravju gozdov, 2021. https://doi.org/10.20315/NZG.56
RS. 2009. Pravilnik o varstvu gozdov. Uradni list RS, 114/2009 in 31/2016
Titovšek J. 1988. Podlubniki (Scolytidae) Slovenije: obvladovanje podlubnikov. Ljubljana, Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, Gozdarska založba: 128 str.
ZGS. 2020. Gozdni fondi. Podatkovna zbirka. Zavod za gozdove Slovenije
Priloge
Citiranje: Nikica OGRIS , Marija KOLŠEK . 2022. Predlog števila lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) v letu 2022. Napovedi o zdravju gozdov, 2022. URL: https://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=60. DOI: 10.20315/NZG.60
Prispelo: 04. 01. 2022. Sprejeto: 13. 01. 2022. Objavljeno: 13. 01. 2022.