domov
www.zdravgozd.si

Azijski osip macesnovih iglic

Latinsko ime: Mycodiella laricis-leptolepidis (Kaz. Itô, K. Satô & N. Ota) Crous (2016)
Klasifikacija: Incertae sedis, Xylariales, Sordariomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum

Osnovni podatki

• Frekvenca: še ni ugotovljen v Sloveniji
• Skupina organizmov: mikroglive
• Tip bolezni: bolezni listja
• Vrsta prehranjevanja: primaren parazit

Razširjenost:

Mycodiella laricis-leptolepidis je razširjena v vzhodni Aziji. O glivi poročajo iz vzhoda Kitajske (province Gansu, Hebei, Heilongjiang, Jilin, Liaoning, Neimenggu, Shaanxi in Shandong), Japonske (Hokkaido in Honshu) ter Severne in Južne Koreje.

Biologija:

Na odpadlih iglicah se jeseni in pozimi oblikujejo črna spolna trosišča (pseudoteciji) glive M. laricis-leptolepidis. Spolni trosi (askospore) se sproščajo med koncem maja in sredino julija ob 100 % zračni vlagi in temperaturah med 5 °C in 10 °C. Sproščanje askospor je pri višjih temperaturah krajše; pri temperaturi 25 °C sproščanje askospor traja ok. 13 dni. Askospore se širijo s pomočjo vetra in okužijo zdrave iglice. Po podatkih je inkubacijska doba za razvoj bolezni 1–2 meseca. Med poletjem (od julija naprej) se na iglicah oblikujejo tudi črni spermogoni, v katerih dozorijo spermaciji, ki nimajo vloge pri širjenju bolezni. Gliva M. laricis-leptolepidis lahko brez težav preživi nizke temperature in visoko zračno vlago, medtem ko je bolj občutljiva na visoke temperature in nižjo vlago.

Ekonomske posledice:

Mycodiella laricis-leptolepidis povzroča osip iglic okuženih macesnov. Zaradi ponavljajočih se defoliacij okužena drevesa slabše in počasneje priraščajo in imajo številne odmrle poganjke. Na Japonskem od leta 1950 pojavnost M. laricis-leptolepidis narašča in kljub temu, da se intenziteta okužb med sestoji precej razlikuje, vseeno predstavlja najpomembnejši osip macesnov. Najbolj občutljivi so 10–20 letni sestoji. Po podatkih imajo močno okužena drevesa tudi do 80 % manjši prirast lesa.

V primeru vnosa patogene glive v Evropo lahko pričakujemo podoben vpliv na gostiteljske rastline. Evropski macesen, kot ena najskromnejših drevesnih vrst pri nas tvori gozdno in drevesno mejo. Evropski macesen spada med glavne gostitelje glive M. laricis-leptolepidis, zato lahko pričakujemo, da bo bolezen povzročila pomembno gospodarsko škodo. Poleg številčnih macesnov v naravnih habitatih se v parkih pogosto pojavljata tudi japonski in hibridni macesen. Japonski macesen je manj občutljiv, zato ima bolezen nanj manjši gospodarski vpliv.

Obseg poškodbe:

Na splošno so najbolj prizadeta odrasla drevesa v nasadih, vendar lahko gliva kuži tudi mlajša drevesa in sadike. Drevesa v mešanih sestojih so običajno manj prizadeta.

Ukrep:

Glede na ustrezne klimatske razmere in razširjenost gostiteljskih vrst po Evropi predvidevamo, da obstaja velika verjetnost za ustalitev M. laricis-leptolepidis, ob njenem morebitnem vnosu na območje. Kot tvegane lokacije in območja lahko opredelimo drevesnice, vrtne centre in parke ter okoliške naravne habitate gostiteljskih rastlin.

V skladu z Uredbo 2019/2072/EU je prepovedan uvoz rastlin Larix spp. iz držav izven EU.

Standard EPPO PM 8/2 (3) Coniferae pa iz držav, kjer je prisotna M. laricis-leptolepidis priporoča uvoz rastlin za saditev (razen semena) in rezanih vej Larix spp., le iz območij brez prisotnosti škodljivega organizma.

Kot ukrep za preprečevanje okužb se priporoča uporaba fungicidov na osnovi bakra, s katerim se škropi rastline med junijem in julijem. Uporaba kalcijevega cianamida (gnojilo apneni dušik) na tleh se je izkazala za učinkovito pri uničevanju patogena v odpadlih iglicah. Uporaba fungicidov v slovenskih gozdovih je prepovedana. Preventivni in sanitarni ukrepi s fungicidi se lahko izvajajo v drevesnicah in drugih površinah, kjer je dovoljena uporaba fitosanitarnih sredstev.

Del rastline:

• list/iglica
• poganjek

Gostitelji:

• Larix
• Larix kaempferi
• Larix decidua

Razvojna faza:

• vse razvojne faze

Simptomi:

• nekroza: V začetku julija se na iglicah pojavijo razpršene rjave pege (običajno 5–7, občasno pa tudi do 20 na iglico), ki so obdane s svetlejšim kolobarjem. V večini primerov so iglice zgornjih vej manj okužene kot iglice spodnjih vej. Nekroze na iglicah se postopoma združijo v 1 mm ali več široke pasove, zaradi česar iglice porjavijo, drevo pa je videti kot da bi bilo ožgano ali prizadeto zaradi pozne pozebe.
• trosišča: Preden iglice odpadejo, se na zgornji strani nekroz pojavijo črne pege - spermogoni. Na odpadlih iglicah pa se jeseni in pozimi oblikujejo črni pseudoteciji.
• listje/iglice prezgodaj odpade
• sprememba barve: rjavenje iglic

Možne zamenjave z:

• Hypodermella laricis: razlikujemo po makroskopskih lastnostih glede na pojav prečnih prog (demarkacijskih črt) in oblik trosišč na iglicah
• Mycosphaerella laricina: razlikujemo po makroskopskih lastnostih glede na pojav prečnih prog (demarkacijskih črt) in oblik trosišč na iglicah
• Meria laricis: razlikujemo po makroskopskih lastnostih glede na pojav prečnih prog (demarkacijskih črt) in oblik trosišč na iglicah
• Pozeba

Brglez A., Piškur B., Ogris N.. 2025. Podatkovni list škodljivega organizma: Azijski osip macesnovih iglic (Mycodiella laricis-leptolepidis). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. Povezava: https://www.zdravgozd.si/podatkovni_list.aspx

Slikovno gradivo

Azijski osip macesnovih iglic: rjavenje in osip iglic japonskega macesna (foto. T. Kobayashi)

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje