Poročevalska, prognostično-diagnostična služba za gozdove
Službo za varstvo gozdov (Poročevalska, prognostično-diagnostična služba za gozdove, v nadaljevanju PPD) predpisuje Zakon o gozdovih (Uradni list RS št. 30/1993). Obveze službe so obširne, vključujejo številne aktivnosti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), od revirja, krajevne enote, območne enote in centralne enote, gozdarske inšpekcije in Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS).
Razloga za delovanje PPD službe sta vsaj dva:- Obsežne poškodbe in ogromne škode, ki jih škodljivi biotski in abiotski dejavniki lahko povzročijo v gozdu. Poznavanje teh dejavnikov omogoča dolgoročne gozdnogojitvene in preventivne ter kurativne gozdno varstvene ukrepe, ki zmanjšajo ali preprečijo škode.
- Mednarodni pravni akti, katerih podpisnica je tudi Republika Slovenija, jo obvezujejo k izvajanju službe za varstvo rastlin. Neizvajanje teh obvez pomeni za Republiko Slovenijo določeno sankcioniranje, lahko privede do vnosov škodljivih organizmov, ki povzročijo neizmerljive poškodbe gozdov in škode na celih kontinentih, npr. vnos kostanjevega raka in holandske brestove bolezni v Evropo.
Način delovanja PPD službe za varstvo gozdov je predpisan v Pravilniku o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/2009), v nadaljevanju pravilnik. Pravilnik obravnava varstvo gozdov kot skrb za vse dejavnike, ki pozitivno vplivajo na gozdni ekosistem in zagotavljajo njegovo optimalno izpolnjevanje človekovih potreb. Tak pristop k varstvu gozdov je širši kot ozko, neposredno zatiranje škodljivih organizmov in je del novih spoznanj in vedenj o delovanju gozda, kot prepletanju in medsebojnem vplivanju brezštevilnih populacij živih bitij v določenem okolju. Optimalno delovanje ekosistema zagotavljajo le uravnoteženo dinamični odnosi med populacijami ter populacijami in njihovim okoljem. Motnje zaradi zunanjih dejavnikov (človekovi vplivi, klimatski dejavniki, nove bolezni ali škodljivci) te odnose zgolj porušijo in destabilizirajo gozdni ekosistem.
Najbolje se dejavnost PPD službe za varstvo gozdov ugotavlja iz podatkov letnega poročila o varstvu gozdov. Letno poročilo se izdela na ZGS za vsako gozdno gospodarsko območje, Gozdarski inštitut je dolžan podatke zbrati, združiti in jih poslati na MKGP. Letno poročilo o varstvu gozdov je del poročila o gozdovih, ki ga pripravi ZGS.
Vsak revirni gozdar sproti beleži škodljive biotske in abiotske dejavnike v gozdu. Podatke vnaša v predpisane obrazce (PVG) in jih ob pojavu škodljivega dejavnika, oz. na 2 meseca, preda vodji krajevne enote. Tu se podatki vseh revirjev združijo in ob pojavu škodljivega dejavnika oz. na 4 mesece predajo vodji odseka za gojenje in varstvo gozdov na območni enoti.
Za ustrezno izpolnjevanje obrazcev mora revirni gozdar osvežiti znanja iz varstva gozdov, predvsem mora biti sposoben determinirati najpogostejše povzročitelje poškodb drevja. Tisti škodljivci, ki so najpogosteje sposobni preiti v gradacijo, so navedeni v pravilniku in poročanje o njihovem pojavu je obvezno. Vendar je potrebno zabeležiti tudi druge škodljive dejavnike in poškodbe zaradi njih in jih vpisati v obrazec Poročilo o pojavu škodljivih dejavnikov žive in nežive narave v gozdu. Če povzročitelja poškodb revirni gozdar ne more določiti sam, je revirni gozdar preko KE o tem pojavu dolžan obvestiti vodjo odseka za gojenje in varstvo gozdov na Območni enoti. Če vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov povzročitelja ne more določiti, obvestiti o pojavu vodjo službe za varstvo gozdov na Centralni enoti in pošlje vzorce poškodovanega drevesa (skupaj s povzročiteljem, če je to možno) na GIS. Po opravljeni determinaciji povzročitelja poškodb, GIS obvesti pošiljatelja in CE o rezultatih pregleda vzorca.
Vsak negativni pojav mora biti registriran, še posebej, če se pojavi nenadno in v večjem obsegu. Vedno preti nevarnost vnosa novih bolezni in škodljivcev in le na osnovi sprotne detekcije neobičajnih poškodb gozda lahko služba za varstvo gozdov, služba za varstvo rastlin in inšpekcijska služba učinkovito ukrepajo in če je mogoče zatrejo povzročitelja. Najnevarnejši - karantenski škodljivi organizmi, ki so lahko prineseni k nam, so navedeni v listi I.A.I. in II.A.I., tisti pa, ki so že pri nas pa na listi I.A.II. in II.A.II. (Direktiva sveta št. 2000/29/ES).
Organiziranost poročevalske, prognostično-diagnostično službe
Sestava
PPD služba je organizirana na dveh nivojih, v ožji in širši sestavi. Ožja sestava predstavlja jedro, ki usmerja varstvo gozdov v času, ko ni večjih gozdnovarstvenih problemov. Kadar pa nastopijo problemi večjih razsežnosti (naravne ujma, kalamitete, epifitocije, požari ipd.), se ožji sestavi priključijo nosilci izvajanja varstva gozdov iz ogrožen
V PPD službi v ožji sestavi so:- vodja službe za varstvo gozdov - ZGS;
- fitopatolog, GIS;
- entomolog, GIS;
- republiški gozdarski inšpektor.
- vodje odsekov za gojenje in varstvo gozdov na območnih enotah ZGS;
- gozdarski inšpektor ogroženega gozdnogospodarskega območja.
PPD služba v ožji sestavi ima redne sestanke, na katerih obravnava aktualno gozdnovarstveno problematiko. Sestanki so vsak 1. četrtek v lihem mesecu, z izjemo julija. Sestanki so po območnih enotah ZGS. Na sestanku se določi območje na katerem bo sledeči sestanek. Zadnji del sestanka bo vsakič namenjen problematiki obiskanega območja. Sestanku se vedno pridruži krajevno pristojen vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov ter gozdarski inšpektor.
PPD služba v širši sestavi se sestaja zgolj po potrebi.
Poročanje
Način poročanja in zbiranje vzorcev je podrobneje opisan v nadaljevanju. Revirni gozdar, ki ne more določiti vzroka poškodbe sam o poškodbi obvesti vodjo odseka za gojenje in varstvo gozdov na OE: Če tudi vodja odseka ne more ugotoviti se o poškodbi obvesti vodjo službe za varstvo gozdov na ZGS in pošle ustrezno odvzet in opremljen vzorec na GIS. PPD služba o ugotovitvah obvesti vodjo odseka za gojenje in varstvo gozdov.
Institucije in njihove vloge v PPD
 |
Vodja, koordinator |
 |
Izvajalec nalog |
 |
Kontrola kakovosti, inšpekcija |
Vir: Katalog znanj: poročevalsko, diagnostična, prognostična služba za varstvo gozdov. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, stran 1-5, Jošt Jakša in Dušan Jurc, 2001.
na vrh strani