domov
www.zdravgozd.si

Sušica macesnovih poganjkov

Latinsko ime: Neofusicoccum laricinum (Sawada) Y. Hattori & C. Nakash. (2021)
Klasifikacija: Botryosphaeriaceae, Botryosphaeriales, Dothideomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum

Osnovni podatki

• Frekvenca: še ni ugotovljen v Sloveniji
• Skupina organizmov: mikroglive
• Tip bolezni: bolezni iglic
• Vrsta prehranjevanja: primaren parazit

Razširjenost:

Neofucicoccum laricinum je razširjena v vzhodni Aziji. O glivi poročajo iz vzhoda Kitajske (province Heilongjiang, Jilin, Liaoning in Shandong), vzhoda Rusije, Japonske (Hokkaido in Honshu) ter Severne in Južne Koreje.

Biologija:

Na spodnji strani okuženih iglic se med julijem in novembrom oblikujejo številna nespolna trosišča (piknidiji) glive N. laricinum. Le redko jih je moč najti na prezimelih poganjkih in iglicah. Nespolni trosi (konidiji) se iz piknidijev sproščajo v obliki majhnih, belih do mlečno-belih mas ob visoki relativni zračni vlagi (98–100 %) in temperaturah med 10 °C in 35 °C (optimalno 25 °C). Konidiji se prenašajo s pomočjo dežnih kapljic in žuželk ter so odgovorne za sekundarne okužbe gostitelja. Le redki konidiji lahko v piknidijih prezimijo do aprila prihodnjega leta. Od konca julija naprej se lahko na okuženih poganjkih oblikujejo tudi spermogoni. Od oktobra naprej se na letošnjih poganjkih začnejo oblikovati črna spolna trosišča (pseudoteciji), katerih število se poveča med majem in junijem prihodnjega leta. Spolni trosi (askospore) se sproščajo med junijem in oktobrom (najštevilčnejše v avgustu in septembru), ob 100 % zračni vlagi in temperaturah med 5 °C in 30 °C. Askospore prenaša veter in povzročajo primarne okužbe gostiteljskih dreves. Okužbe se lahko vršijo skozi celo sezono, vendar so najpogostejše v začetku avgusta. Prvi simptomi bolezni se pojavijo po dveh tednih od okužbe. Askospore lahko prezimijo v pseudotecijih. Mrzle zime in kratka poletja vrsti ne ustrezajo.

Ekonomske posledice:

Neofucicoccum laricinum povzroča razbarvanje iglic, venenje in odmiranje poganjkov. Okužena drevesa slabše in počasneje priraščajo, so zakrnela, imajo grmičast videz in številne odmrle poganjke. Občutljiva so drevesa vseh starosti, vendar so mlada drevesa navadno močneje okužena. Čeprav mlada drevesa običajno ne odmrejo, je njihova nadaljnja rast zaradi ponavljajočih se okužb upočasnjena. Na Japonskem povzroča N. laricinum eno najpomembnejših bolezni macesna v gozdovih in drevesnicah, kjer od leta 1959 povzroča tudi velikopovršinske poškodbe macesnovih plantaž. V primeru vnosa patogene glive v Evropo lahko pričakujemo podoben vpliv na gostiteljske rastline pri nas.

Obseg poškodbe:

Ponavljajoče se okužbe povzročijo zakrnelo, grmičasto rast gostiteljskih dreves, s številnimi odmrlimi poganjki.

Ukrep:

Glede na ustrezne klimatske razmere in razširjenost gostiteljskih vrst po Evropi predvidevamo, da obstaja velika verjetnost za ustalitev N. laricinum, ob njenem morebitnem vnosu na območje. Kot tvegane lokacije in območja lahko opredelimo drevesnice, vrtne centre in parke ter okoliške naravne habitate.

V skladu z Uredbo 2019/2072/EU je v EU prepovedan uvoz rastlin Larix spp. iz držav izven EU.

Standard EPPO PM 8/2 (3) Coniferae pa iz držav, kjer je prisotna N. laricinum, priporoča uvoz rastlin za saditev (razen semena) in rezanih vej Larix spp. in Pseudotsuga spp. le iz območij brez prisotnosti škodljivega organizma.

V drevesnicah se uporabljajo fungicidi, s katerimi se izvaja redno škropljenje na 14 dni v obdobju od junija do septembra. V poškodovanih gozdnih sestojih okužena drevesa odstranimo in sežgemo, da preprečimo nadaljnje širjenje bolezni. Na območjih z visoko intenziteto okužb se kot ukrep priporoča sadnja z drugo drevesno vrsto.

Del rastline:

• list/iglica
• poganjek: samo letošnjih, mladih poganjkih

Gostitelji:

• Larix
• Larix decidua
• Larix occidentalis
• Pseudotsuga menziesii

Razvojna faza:

• vse razvojne faze

Simptomi:

• sprememba barve: diskoloracija, rjavenje iglic
• venenje
• sušenje: odmiranje vrhov poganjkov tekoče sezone
• nekroza: na steblu letošnjih poganjkov se oblikujejo temne uleknjene nekroze s številnimi trosišči
• smoljenje

Možne zamenjave z:

• Hypodermella laricis
• Mycosphaerella laricina
• Meria laricis
• Corinectria fuckeliana

Brglez A., Piškur B., Ogris N.. 2025. Podatkovni list škodljivega organizma: sušica macesnovih poganjkov (Neofucicoccum laricinum). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. Povezava: https://www.zdravgozd.si/podatkovni_list.aspx

Slikovno gradivo

Sušica macesnovih poganjkov: Simptomi sušice macesnovih poganjkov: (a) simptomi na ravni drevesa, (b) odmiranje mladih poganjkov, (c) okuženi poganjki v obliki pastirske palice (foto. - Pan, Jialiang, Zhijun Yu, Wenhao Dai, Chunhe Lv, Yifan Chen, Hong Sun, Jie Chen in Junxin Gao)

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje