domov
www.zdravgozd.si

Smrekov metličasti rak

Latinsko ime: Chrysomyxa arctostaphyli Dietel (1894)
Klasifikacija: Coleosporiaceae, Pucciniales, Pucciniomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum

Osnovni podatki

• Frekvenca: še ni ugotovljen v Sloveniji
• Skupina organizmov: mikroglive
• Tip bolezni: rje
• Vrsta prehranjevanja: primaren parazit

Razširjenost:

Chrysomyxa arctostaphyli je razširjena v naravnih ekosistemih Severne Amerike, kjer rasteta obe gostiteljski rastlini. O glivi poročajo iz Združenih držav Amerike in Kanade. V Združenih državah Amerike poročajo o najdbah iz severnih in predvsem zahodnih zveznih držav: Aljaska, Arizona, Idaho, Južna Dakota, Kolorado, Maine, Michigan, Montana, New Mexico, New York, Oregon, Utah, Washington, Wisconsin in Wyoming. V Kanadi je vrsta prav tako močno razširjena. O pojavu poročajo iz vseh provinc in teritorijev, z izjemo teritorija Nunavut. V Evropi in drugod po svetu ni podatkov o njenem pojavljanju.

Biologija:

Chrysomyxa arctostaphyli je dvodomna (heterecična oz. heteroksena) rja, ki za svoj razvoj potrebuje dva gostitelja (glavnega oz. haplontskega in vmesnega oz. dikariontskega). Rja ima dvoletni razvojni ciklus z več stadiji in različnimi oblikami trosov. Vrsta prezimi v obliki micelija v brstih in metličastih poganjkih glavnega gostitelja (smreke) in spomladi okuži iglice tekočega leta. Pod povrhnjico iglic se oblikujejo spermogoni s trosi, ki jim pravimo spermaciji. Močan in značilen vonj spermogonov privablja žuželke, ki prenesejo spermacije na nove gostitelje. Med julijem in avgustom se oblikujejo svetlo oranžni eciji (trosišča s peridermom v obliki jezika ali metka), v katerih se tvorijo številne rumeno oranžne dvojedrne (dikariontske) eciospore. Eciospore veter prenese na vmesnega gostitelja (gorniki), kjer konec poletja in jeseni okužijo liste in oblikujejo vijolično rjave pege. Rja v obliki micelija prezimi na okuženih listih. Pomladi se na spodnji strani listov oblikujejo teliji s teliosporami. Teliospore brez dormance kalijo in oblikujejo bazidije z enojedrnimi (haploidnimi) bazidiosporami. Veter bazidiospore prenese na glavnega gostitelja, kjer med majem in junijem povzročijo nove okužbe. Tako je razvojni krog sklenjen. Rja C. arctostaphyli ne oblikuje uredinijev z urediniosporami. Razvoj bolezni je odvisen od mikroklimatskih razmer, vrsti ustrezajo predvsem nizke temperature in vlažne razmere.

Ekonomske posledice:

Rja Chrysomyxa arctostaphyli povzroča oblikovanje čarovniških metel (metličastih izrastkov), deformiranih poganjkov in debel ter rakov. Okužena drevesa navadno slabše in počasneje priraščajo, imajo suhe ali zlomljene vrhove, hirajo in predčasno odmrejo. V Združenih državah Amerike lahko C. arctostaphyli okuži številne vrste smrek, vendar pomembnejšo gospodarsko škodo povzroča le na P. engelmannii Parry ex Engelm. (engelmanova smreka) in P. pungens Engelm. (bodeča smreka).

V primeru vnosa patogene glive v Evropo lahko pričakujemo podoben vpliv, kljub temu, da je dovzetnost glavnega gostitelja (smrek) v Evropi neznana. Smreke pri nas predstavljajo gospodarsko najpomembnejšo vrsto. Zaradi neprimernih rastiščnih razmer, spreminjajočih se klimatskih razmer ter vse številčnejših in močnejših napadov podlubnikov so že sedaj slabše vitalne, z vnosom nove patogene glive pa bi se njihovo stanje najverjetneje le še poslabšalo.

Obseg poškodbe:

Oblikovanje kompaktnih metličastih poganjkov z rumeno-zelenimi iglicami. Na deblu in vejah se lahko pojavijo zadebelitve in raki (slika 4). Okužena drevesa hirajo, imajo številne suhe veje in vrhove.

Ukrep:

Glede na ustrezne klimatske razmere in razširjenost gostiteljskih vrst po Evropi predvidevamo, da obstaja velika verjetnost za ustalitev rje C. arctostaphyli, ob njenem morebitnem vnosu na območje. Kot tvegane lokacije in območja lahko opredelimo drevesnice, vrtne centre in parke ter tudi okoliške naravne habitate.

V skladu z Uredbo 2019/2072/EU je v EU prepovedan uvoz rastlin Picea spp. iz držav izven EU. Patogen se lahko vnese tudi na rastlinah Arctostaphylos spp., ki pa v trenutni zakonodaji ni reguliran.

Standard EPPO PM 8/2 (3) Coniferae pa priporoča uvoz rastlin za saditev (razen semena), rezanih vej in božičnih drevesc iz držav, kjer je prisotna C. arctostaphyli, le iz tistih območij brez prisotnosti škodljivega organizma. Ker lahko gliva raste in se razmnožuje le na živih rastlinskih tkivih, uvoz lesa in skorje ne predstavlja fitosanitarnega tveganja za vnos C. arctostaphyli.

Uporaba fitosanitarnih sredstev proti C. arctostaphyli ni učinkovita. Kot možen ukrep se navaja odstranitev okuženih smrek in obvejevanje okuženih vej s čarovniškimi metlami. Vendar se slednji ukrep uporablja samo pri posebej vrednih drevesih. Če je možno, lahko odstranimo tudi vmesne gostiteljske rastline (gorniki) v polmeru 300 m od roba gozdnih sestojev s smreko. Ker C. arctostaphyli navadno ne uniči drevesa in ker čarovniške metle predstavljajo habitat za številne ptice in majhne sesalce, se v Ameriki pogosto odločijo, da proti bolezni ne ukrepajo.

Del rastline:

• list/iglica
• poganjek

Gostitelji:

• Picea (haplontski gostitelj): glavni gostitelj
• Arctostaphylos uva-ursi (dikariontski gostitelj): vmesni gostitelj
• Arctostaphylos alpina (dikariontski gostitelj): vmesni gostitelj

Razvojna faza:

• vse razvojne faze

Simptomi:

• metličasti izrastki: oblikovanje kompaktnih metličastih poganjkov z rumeno-zelenimi iglicami; metličasti poganjki lahko dosežejo višino oz. premer do 2 m
• sprememba barve: rumene iglice
• trosišča: eciji, ki dajo metličastim poganjkom značilen rumeno-oranžen videz
• rak: na mestu izraščanja metličastega poganjka
• hipertrofija: na mestu izraščanja metličastega poganjka
• sušenje: sušenje vej in vrhov

Možne zamenjave z:

• Chrysomyxa rhododendri
• Chrysomyxa abietis
• Chrysomyxa empetri
• Chrysomyxa ledi
• Chrysomyxa pirolata

Brglez A., Piškur B., Ogris N.. 2025. Podatkovni list škodljivega organizma: Smrekov metličasti rak (Chrysomyxa arctostaphyli). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. Povezava: https://www.zdravgozd.si/podatkovni_list.aspx

Slikovno gradivo

Smrekov metličasti rak: Iglice metličastega poganjka smreke s številnimi eciji (foto. Ciesla William M.)	Smrekov metličasti rak: Metličasti poganjek na smreki z rumeno-zelenimi iglicami (foto. - Forestry Canada, Ottawa)	Smrekov metličasti rak: Metličasti poganjki na smreki v začetku poletja, ko že dobivajo značilno rumeno-oranžno barvo zaradi prisotnosti ecijev (foto. Ziller W.G.)
Smrekov metličasti rak: Mlad metličasti poganjek smreke z značilno zadebelitvijo veje na mestu izraščanja (foto. - Forestry Canada, Ottawa)	Smrekov metličasti rak: Oranžno-rjavi teliji na spodnji strani A. uva-ursi (foto. Mulvey Robin)

Dodatne slike iz rod(ov) Chrysomyxa. Št. slik:26 

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje