domov
www.zdravgozd.si

Smrekova rdeča trohnoba

Latinsko ime: Heterobasidion parviporum Niemelä & Korhonen (1998)
Klasifikacija: Bondarzewiaceae, Russulales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum

Osnovni podatki

• Frekvenca: zelo pogost
• Skupina organizmov: makroglive
• Tip bolezni: lesne trohnobe
• Vrsta prehranjevanja: fakultativen parazit

Biologija:

Okužba in širjenje glive se izvrši z bazidiosporami in micelijem. Bazidiospore okužujejo predvsem sveže panje in ranjena debla ter korenine. Okužbe korenin zdravih dreves povzroča micelij, ki prehaja iz korenin sosednjih okuženih dreves preko zaraščenih korenin. Bolezen se v večjem obsegu pojavlja na nekdanjih kmetijskih zemljiščih, ki so jih zasadili s smreko ali borom. Pogosta je na zbitih, težkih, prevlažnih ali z dušikom in kalcijem bogatih tleh. Paša, steljarjenje in druge aktivnosti v gozdu, ki poškodujejo korenine in deblo, lahko pospešujejo širjenje glive.

Ukrep:

Izogibamo se rastiščem, ki pospešujejo pojav bolezni. Sadimo odpornejše iglavce. Sadimo na večje razdalje, da se korenine vsaj v mladosti ne dotikajo. Mešani sestoji iglavcev in listavcev so odpornejši na bolezen. Panje premazujemo z ratopino sečnine ali boratov. Možno je biotično zatiranje z bazidiosporami glive Plebiopsis gigantea.

Del rastline:

• korenina
• korenine in koreničnik
• deblo

Gostitelji:

• Picea abies
• Pinus
• Larix

Razvojna faza:

• sadika: starosti do 10 let se lahko posušijo
• mladje: propadanje celih korenin, lubja in lesa do koreninskega vratu
• debeljak: debelejše korenine trohnijo le v notranjosti, trohnenje se širi v jedrovino spodnjega dela debla, lahko pa seže tudi do krošnje

Simptomi:

• trohnoba: jedro lesa postane vijoličaste, nato rdečkastokostanjeve barve. Trohnenje napreduje tako, da se pokažejo podolgovate bele lise, ki se začnejo s časom združevati, jedrovina postane bledorumena, vse bolj porozna in vlaknata. Lahko se razgradi do takšne stopnje, da deblo postane votlo
• trosišča: na koreninah ali koreninskem vratu: so tanki, skorjasti, se bolj ali manj prilegajo ob podlago, so večletni. Z zgornje strani so razbrazdani, rjave barve z belim robom. Spodnja stran, himenij, je bele barve in ima drobne pore

Slikovno gradivo

Heterobasidion parviporum na panju: Na panju, razvijajoče se trosišče (foto. Ogris Niki)	Smrekov trohnobnež: Kolobar smrekovega debla s trosonosci in trosi (konidiji) trohnobneža, ki jih vidimo s prostim očesom kot belo prevleko na meji med okuženim in neokuženim lesom (foto. Jurc Dušan)	Smrekov trohnobnež: S povečevalnim steklom razločimo trosonosce s trosi kot moknat poprh na površini lesa (foto. Jurc Dušan)
Smrekov trohnobnež: S stereo lupo in še večjo povečavo se vidi gruče trosov na trosonoscih kot drobne bele kroglice (foto. Jurc Dušan)	Smrekov trohnobnež: Trosnjak smrekovega trohnobneža od spodaj. Trosovnica je mlada in zato bela. Pore so manjše kot pri borovem trohnobnežu (foto. Jurc Dušan)	Smrekova rdeča trohnoba: anamorf na okuženem lesu (foto. Jurc Dušan)
Smrekova rdeča trohnoba: anamorf na okuženem lesu, povečano (foto. Jurc Dušan)	Smrekova rdeča trohnoba: Na panju, razvijajoče se trosišče (foto. Ogris Niki)	Smrekova rdeča trohnoba: trosnjak na dnišču smreke (foto. Jurc Dušan)
Smrekova rdeča trohnoba: trosnjak v votli smreki (foto. Jurc Dušan)	Smrekova rdeča trohnoba: trosnjak v votlini ležečega debla (foto. Jurc Dušan)

Dodatne slike iz rod(ov) Heterobasidion. Št. slik:15 

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje