Opis

Bukova kobilica

Taksonomija

Latinsko ime: Miramella irena Fruhstorfer, 1921
Sinonim: Miramella alpina Kollar, 1833
Angleško ime: alpine grasshopper
Nemško ime: Alpine Gebirgsschrecke
Klasifikacija: Acrididae (Catantopidae), Saltatoria (Orthoptera), Insecta, Polymeria, Animalia
Catalogue of Life

Opis

Osnovni podatki

Frekvenca: pogost
Skupina organizmov: žuželke
Tip organizma: defoliator
Vrsta prehranjevanja: primaren parazit

Razširjenost:

Živi v gozdu v submontanskem in montanskem pasu. Areal: Slovenija, Avstrija. V gadacijo prihaja v višinskem pasu 350-800 m. V Sloveniji se je pojavila v gradaciji na več lokacijah: Poljanska dolina, Škofja Loka, Medvode, Besnica, Dobrova pri Ljubljani, Rimske Toplice, Tremerje pri Laškem, Jurklošter. Pogosta je v svetlih godzovih, predvem tam, kjer je v pritalni vegetaciji zastopana borovnica. Gadacije nastnejo le lokalno.

Morfologija:

Dolžina cca 2,5 cm, travnato zelene barve. Posuta je s temnimi pegami. Tipalke so kratke, nitaste. Pokrovke niso močno hitinizirane, svetlorjave. Ima temno rdeče oči. Krila pokrivajo le 2/3 zadka. Na skakalnem paru nog ima pletenico, ob njej pa rdečkasto - roza progo. Samica ima dvodelno leglico. Polifagna vrsta, je zelišča in brsti listavce.

Biologija:

Imago odlaga jajčeca v tla (diapavza 2, 3, 4 leta). Spomladi (april - maj) se izležejo larve. L so podobne odraslim žuželkam, so sive barve, zadržujejo se pri tleh, zelo objedajo borovnico, na kateri živijo do L2; L3 se začne dvigovati na grmovje in drevje, tako da so Ln na drevju. Ob zadnji levitvi so na krošnji. Larvalni razvoj traja 1-1,5 meseca. V krošnji svatujejo, edtem lahko obrstijo drevesa. Konec junija se samice spustijo na zemljo, poiščejo svetlo mesto (jase) - temni gozdovi niso primerni. Jajčeca odložijo z dvodelno leglico. Odložijo 5-7 jajčec v več legel, katere zalijejo z izločki spolnih žlez. Tako nastanejo ooteke, v katerih jajčeca preživijo tudi 2-4 leta.

Naravni sovražniki:

Imajo malo sovražnikov. Jajčec nihče ne uničuje. Imagi izločajo snovi, ki odganjajo druge živali.

Obseg poškodbe:

Škoda na drevju je lahko velika. Na področjih, kjer se pojavlja, se prenamnoži vsakih nekaj let. V življenjskem smislu ne ogrožajo drevja, kemično zatiranje ni smotrno.

Del rastline:

list/iglica

Gostitelji:

Fagus sylvatica
Castanea sativa
Quercus petraea
Acer pseudoplatanus
Alnus glutinosa
Alnus viridis
Sorbus aucuparia
Betula pendula
Populus tremula
Frangula alnus
Pteridium aquilinum
Blechnum spicant
Convallaria majalis
Vaccinium myrtillus
Scrophularia nodosa
Prenanthes purpurea
Gentiana asclepiadea
Hieracium murorum
Actaea spicata
Plantago major
Potentilla carniolica
Fragaria vesca

Simptomi:

defoliacija

Viri

Jurc, M.: Navadna bukev. Žuželke in pršice na listih. Miramella irena, Rhynchaenus fagi, Phyllaphis fagi, Phyllonorycter maestingella, Mikiola fagi, Hartigiola annulipes, Aceria nervisequa nervisequa. Gozdarski vestnik, 65/2007, št. 5-6.

Slikovno gradivo


Bukova kobilica: kopulacija (foto. Rauch Karl)	Bukova kobilica: samec (foto. Süpfle Harald)	Bukova kobilica: samica (foto. Süpfle Harald)

na vrh strani