Taksonomija
Latinsko ime: Miramella irena (Fruhstorfer, 1921)
Sinonim: Miramella alpina (Kollar, 1833)
Angleško ime: alpine grasshopper
Nemško ime: Alpine Gebirgsschrecke
Klasifikacija: Acrididae (Catantopidae), Saltatoria (Orthoptera), Insecta, Polymeria, Animalia
Opis
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: žuželke
- Tip organizma: defoliator
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Živi v gozdu v submontanskem in montanskem pasu. Areal: Slovenija, Avstrija. V gadacijo prihaja v višinskem pasu 350-800 m. V Sloveniji se je pojavila v gradaciji na več lokacijah: Poljanska dolina, Škofja Loka, Medvode, Besnica, Dobrova pri Ljubljani, Rimske Toplice, Tremerje pri Laškem, Jurklošter. Pogosta je v svetlih godzovih, predvem tam, kjer je v pritalni vegetaciji zastopana borovnica. Gadacije nastnejo le lokalno.
Morfologija
Dolžina cca 2,5 cm, travnato zelene barve. Posuta je s temnimi pegami. Tipalke so kratke, nitaste. Pokrovke niso močno hitinizirane, svetlorjave. Ima temno rdeče oči. Krila pokrivajo le 2/3 zadka. Na skakalnem paru nog ima pletenico, ob njej pa rdečkasto - roza progo. Samica ima dvodelno leglico.
Polifagna vrsta, je zelišča in brsti listavce.
Biologija
Imago odlaga jajčeca v tla (diapavza 2, 3, 4 leta). Spomladi (april - maj) se izležejo larve. L so podobne odraslim žuželkam, so sive barve, zadržujejo se pri tleh, zelo objedajo borovnico, na kateri živijo do L2; L3 se začne dvigovati na grmovje in drevje, tako da so Ln na drevju. Ob zadnji levitvi so na krošnji. Larvalni razvoj traja 1-1,5 meseca. V krošnji svatujejo, edtem lahko obrstijo drevesa. Konec junija se samice spustijo na zemljo, poiščejo svetlo mesto (jase) - temni gozdovi niso primerni. Jajčeca odložijo z dvodelno leglico. Odložijo 5-7 jajčec v več legel, katere zalijejo z izločki spolnih žlez. Tako nastanejo ooteke, v katerih jajčeca preživijo tudi 2-4 leta.
Naravni sovražniki
Imajo malo sovražnikov. Jajčec nihče ne uničuje. Imagi izločajo snovi, ki odganjajo druge živali.
Obseg poškodbe
Škoda na drevju je lahko velika. Na področjih, kjer se pojavlja, se prenamnoži vsakih nekaj let.
V življenjskem smislu ne ogrožajo drevja, kemično zatiranje ni smotrno.
Del rastline:
Gostitelji:
- Fagus sylvatica
- Castanea sativa
- Quercus petraea
- Acer pseudoplatanus
- Alnus glutinosa
- Alnus viridis
- Sorbus aucuparia
- Betula pendula
- Populus tremula
- Frangula alnus
- Pteridium aquilinum
- Blechnum spicant
- Convallaria majalis
- Vaccinium myrtillus
- Scrophularia nodosa
- Prenanthes purpurea
- Gentiana asclepiadea
- Hieracium murorum
- Actaea spicata
- Plantago major
- Potentilla carniolica
- Fragaria vesca
Simptomi:
Viri
Jurc, M.: Navadna bukev. Žuželke in pršice na listih. Miramella irena, Rhynchaenus fagi, Phyllaphis fagi, Phyllonorycter maestingella, Mikiola fagi, Hartigiola annulipes, Aceria nervisequa nervisequa. Gozdarski vestnik, 65/2007, št. 5-6.
na vrh strani
