Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Priročnik / Zapis o dejavniku

GIS Invazivke Boletus informaticus DanubeForestHealth LVG FB-VARGO
Kitajski kozliček
Taksonomija

Latinsko ime: Anoplophora chinensis Forster, 1771
Angleško ime: citrus long-horned beetle, citrus root cerambycid
Klasifikacija: Cerambycidae, Coleoptera, Insecta, Polymeria, Animalia
Catalogue of Life

Opis

Osnovni podatki

Razširjenost:

Kitajski kozliček je razširjen na Kitajskem, Japonskem in v Koreji, najden pa je bil tudi v drugih državah daljnega vzhoda. Navzoč je tudi v ZDA. V Evropi je bil leta 2000 prvič najden v Italiji v pokrajini Lombardija, kjer se je kljub ukrepom izkoreninjenja razširil na več kot 100 ha in ga ni več mogoče izkoreniniti. Najden je bil tudi v Franciji, Švici in Nemčiji, Veliki Britaniji, Litvi ter na Nizozemskem.

Morfologija:

Jajčece je belo, podolgovato in dolgo do 6 mm. Ko se bliža čas izleganja ličinke, potemni. Breznoga ličinka je smetanasto bela, s temno glavo, ki je ožja od trupa. Na predprsju ima rumeno hitinasto liso. Kratke tipalke so sestavljene iz treh členov. Dorasla ličinka je dolga do 45 mm in široka 10 mm (protoraks). Odrasel hrošč je sijoče črn oziroma modro črn z belimi pegami na pokrovkah. Nadvratni ščit (pronotum) je ob strani izrazito koničast (trnast). Telo je podolgovato, dolgo od 21 mm do 37 mm. Dolžina telesa se med spoloma razlikuje. Tipalki sta nitasti, sestavljeni iz enajstih členov in daljši od telesa, pri samcih 2-krat, pri samicah pa 1,2-krat. Osnova je črna, le pri bazi členka so modro-sive, zato izgledajo črtaste. Na njihov razvoj močno vplivajo podnebne razmere. Kitajski kozliček potrebuje v Evropi za razvoj od 2 (Italija) do 3 (Nizozemska) leta.

Biologija:

Samica v poletnem času odlaga jajčeca (okrog 70 jajčec na samico, lahko pa celo do 200 jajčec na samico) posamično v skorjo debla do višine 60 cm ter na korenine, ki so na površju tal. Ličinke najprej vrtajo rove tik pod skorjo, nato pa se zavrtajo globlje v deblo ter območje korenovca in korenin. Preden se v lesu zabubi, lahko preživi več mesecev tudi brez hranjenja. Štiri do osem dni po izleganju hrošči zapustijo gostiteljsko drevo, pri tem pa na deblu ali na koreninah ostanejo značilne povsem okrogle izletne odprtine velikosti od 1 do 1.5 cm in sicer približno 25 cm nad mestom ovipozicije, kar je pomemben pokazatelj napada škodljivca. V Italiji hrošči letajo od začetka junija do avgusta, vrh naleta je konec junija. Za hrošče po izleganju je značilno zrelostno žrtje: objedajo mlado skorjo, peclje in listje na gostiteljskih rastlinah, kar je tudi pomemben pokazatelj napada. Kmalu po izletu hroščev se začne obdobje parjenja, nato samice, čez deset dni, začnejo odlagati jajčeca. Hrošči živijo približno dva meseca, aktivni pa so predvsem podnevi.

Ekonomske posledice:

Napada povsem zdrava in vitalna drevesa. Največjo škodo povzročajo ličinke. Lahko povzroči propadanje dreves, najbolj nevaren pa je za mlada drevesa. Za Slovenijo predstavlja škodljivec največjo nevarnost za gostiteljska drevesa v urbanih okoljih, pomeni pa tudi tveganje za drevesnice in nasade jablan in hrušk.

Ukrep:

Ob najdbi takoj javiti na FURS, GIS in ZGS.

Del rastline:

Gostitelji:

Razvojna faza:

Simptomi:

Možne zamenjave z:

Slikovno gradivo

Anoplophora chinensis Anoplophora chinensis Anoplophora chinensis
Kitajski kozliček (Anoplophora chinensis): ličinka (foto. Plant Protection Service Archive -) Kitajski kozliček (Anoplophora chinensis): odrasel osebek (foto. Pest and Diseases Image Library -) Kitajski kozliček (Anoplophora chinensis): odrasel osebek (foto. Wagner Art)
Anoplophora chinensis   
Kitajski kozliček (Anoplophora chinensis): poškodba (foto. Wagner Art)   

Dodatne slike iz rod(ov) Anoplophora. Št. slik:7 Prikaži slike


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje