Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Priročnik / Zapis o dejavniku

GIS
Šesterozobi smrekov lubadar
Taksonomija

Latinsko ime: Pityogenes chalcographus Linnaeus, 1761
Angleško ime: sixtoothed spruce bark beetle
Nemško ime: Sechszaehniger FichtenBorkenkaefer
Klasifikacija: Scolytidae, Coleoptera, Insecta, Polymeria, Animalia
Catalogue of Life

Opis

Osnovni podatki

Razširjenost:

Razširjen je v vsem palaearktičnem območju.

Morfologija:

Telo je kratko, čokato, bleščeče, dolgo 1,8 do 2,8 mm. Pokrovki sta paralelni, punktirane linije so komaj nakazane in bakreno rjave. Vratni ščit je temno rjav, na prvi polovici zrnat, na zadnji punktiran. Tipalke so prelomljeno betičaste, zastavica na tipalki je petčlena. Spolni dimorfizem se kaže, tako kot pri večini predstavnikov družine Scolytidae, v morfologiji čela in koničnika. Samčevo čelo je ravno, samičino pa oblo in ima med očmi globoko ovalno vdrtino. Na vsakem obronku koničnika so trije ostri, koničasti zobčki, ki so približno enako oddaljeni med sabo. Pri samcu so zobčki poudarjeni, pri samici nakazani. Jajčeca so drobna, larve apodne, rahlo zakrivljene, v zadnjem stadiju dolge 2,5 do 3,0 mm. Prosta buba na koncu zadka nima nastavkov.

Biologija:

Je poligamna vrsta, pri kateri je bila ugotovljena spolna nezdružljivost med posameznimi (alopatričnimi) populacijami. Roji konec aprila in maja. Nemški avtorji omenjajo prag rojenja 13 °C, drugi pa 16 °C ali 20 °C. Za samčkom pride v kotilnico 3 do 6 (8) samičk, ki po oploditvi izdelajo 2 do 6 cm dolge in 1 mm široke materinske hodnike, ki se razhajajo zvezdasto. Posamezni materinski rovi so poševni in prekinejo smolne kanale, kar povzroča povečano občutljivost smrek in zmanjševanje izločanje smole ob ranitvi. Rovi ličink so dolgi 2 do 4 cm, so številni. V severni Evropi in v višjih nadmorskih legah se rojenje začne maja, razvoj ene generacije traja od 2,5 do 3 mesece, tako da tam razvije eno generacijo letno. V centralni in južni Evropi razvije dve čisti in včasih dve sestrski generaciji na leto, v nižinah tudi tri čiste in tri sestrske generacije na leto. Prezimuje kot larva, buba ali imago v stelji, odpadli skorji ali na mestu eklozije. Tam se tudi dopolnilno hrani. Pogosto se pojavlja skupaj z osmerozobim smrekovim lubadarjem in malim osmerozobim smrekovim lubadarjem (Ips amitinus Eichh.).

Naravni sovražniki:

Zajedavci imagov šesterozobega smrekovega lubadarja so predvsem ogorčice (rod Panagrolaimus in Parasiotophelenchus) in pršice (npr. Uropoda polysticta Vitzth.). Mikrosporidia (Microspora) so najbolje raziskana skupina patogenov podlubnikov. Najpomembnejši patogeni P. chalcographus so iz skupin Amoebidae (Malamoeba scolyti Purrini) in Ophryocystidae (Menzbieria chalcographi Weiser idr.). Najpomembnejši plenilec ličink šesterozobega smrekovega lubadarja je vrsta Nemosoma elongatum (L.). Kot plenilci različnih razvojnih stadijev malega smrekovega lubadarja so znane še vrste hroščev iz družin Carabidae, Staphylinidae, Histeridae, Tenebrionidae, Cleridae, Nitidulidae, Rhizophagidae. Larve dvokrilcev (rod Medetera) in larve kožekrilcev (npr. iz družine Pteromalidae – Psychophagus abieticola Ratz., Karpinskiella pityophthori Bouč.) so zajedavci jajčec in ličink šesterozobega smrekovega lubadarja. Vsi razvojni stadiji P. chalcographus so občutljivi na glivo Beauveria bassiana (v 3 do 10 dneh do 100 % redukcija).

Ekonomske posledice:

Po podatkih iz leta 2004 je P. chalcographus tretja od desetih najpomembnejših škodljivih vrst žuželk v evropskih gozdovih. Pogosto prenaša glive modrivke (npr. Graphium spp, Ophiostoma spp.).

Obseg poškodbe:

Ogroženi so mlajši smrekovi sestoji (letvenjaki in mlajši drogovnjaki), po nekaterih virih tudi mladi borovi sestoji. Ogroženost je večja v sestojih na neustreznih rastiščih in tam kjer so prisotni negativni abiotski in biotski dejavniki (predhodni napadi defoliatorjev). Sekundaren škodljivec, ki lahko postane primaren. Na smreki se pojavlja skupaj s osmerozobim smrekovim lubadarjem in dvojnookom smrekovim ličarjem.

Ukrep:

Nadzorovanje in preprečevalno zatiranje (profilaksa) Obsega posek, izdelavo in beljenje manjših lubadark še pred izletom prvih hroščev ali takojšnje spravilo lubadark iz gozda, beljenje napadene tanjše oblovine in uničenje zaroda pred izletom hroščev, požig ali kemično tretiranje napadenih vej in sečnih ostankov pred izletom hroščev, uničenje lubadarja na kontrolno-lovnih nastavah, uničenje lubadarja v kontrolno-lovnih feromonskih pasteh. V morebitnih poznejših žariščih kontrolno lovne nastave prevzamejo funkcijo lovnih nastav. - Za nadzorovanje gostote populacij šesterozobega smrekovega lubadarja uporabljamo: a) kontrolno-lovne pasti opremljene s feromonskimi pripravki, b) kontrolno-lovne nastave (tanjša kontrolnolovna drevesa, kontrolno-lovni kupi). Praviloma jih postavljamo marca, pred prvim rojenjem hroščev, optimalna bi bila postavitev v presečiščih mreže v velikosti 250 m do 500 m ali na najbolj ogrožena mesta v gozdu. a) Kontrolno-lovne pasti s feromonom (npr. Chalcoprax) Pasti kontroliramo praviloma vsakih 7 ali 14 dni. Mejne vrednosti določamo (število osebkov hroščev na past) za obdobje maj-junij: - nizka stopnja napada – do 5.000 hroščev na past, ni nevarnosti, da bo v drugi generaciji visoka gostota populacij (v juliju-avgustu tekočega leta); - srednja stopnja napada – od 5.000 do 20.000 osebkov na past, obstaja majhna verjetnost visoke gostote populacije v juliju-avgustu; - visoka stopnja napada – več kot 20.000 osebkov na past, pričakuje se gradacija v tekočem letu in priporoča uporaba vseh razpoložljivih sredstev za ustavitev gradacije. Uporabljamo črne, ploščate, režaste, prestrezne, plastične pasti znamke Theysohn s sintetskim agregacijskim (populacijskim) feromonom, katerega glavne sestavine so halkogran in metil dekadienoat (npr. Chalcoprax). Delovanje vab je 6 do 8 tednov. Kontroliramo 1-krat na teden v času rojenja. Ulov ovrednotimo. Pri kvantificiranju ulova se uporablja mera: 1 ml = 600 osebkov P. chalcographus. V past vedno nameščamo sintetski feromon samo za eno vrsto podlubnika. Novejše raziskave kemične ekologije podlubnikov so dokazale medsebojne učinke feromonov različnih vrst podlubnikov v pasteh. Tako npr. navajajo podatek, da dva feromona, ki jih izloča Pityogenes chalcographus (halkogran in metil dekadienoat) preprečujeta privabljanje I. typographus v past, ki je opremljena s feromoni za obe vrsti podlubnikov. b) Kontrolno-lovne nastave Uporabimo tanjša kontrolno-lovna drevesa, kontrolno-lovne kupe (veje zložene z tanjšimi deli proti notranjosti kupa) ali kontrolno-lovne nastave opremljane s sintetskimi feromoni. Pri kontrolno-lovnih nastavah za ugotavljanje jakosti napada uporabljamo kriterij: slab napad – manj kot 1 vhodna odprtina na 1 dm2 površine skorje lovnih nastav; srednje močan napad – od 1 do 2 vhodne odprtine na 1 dm2; močan napad več kot 2 vhodni odprtini na 1 dm2 površine skorje lovnih nastav. Nameščamo jih na najbolj ogrožena mesta v gozdu in sicer najmanj 1 feromonsko past ali drevo (kontrolno-lovni kup) na 5 do 25 ha. Pri zvišani gostoti populacije se kontrola izvaja v vseh smrekovih sestojih, kjer je navadna smreka zastopana v več kot 20 %. Uporabimo kontrolno-lovna drevesa ali kontrolno-lovne feromonske pasti in sicer jih nameščamo na najbolj ogrožena mesta, najmanj 1 feromonsko past ali drevo na 5 ha. Zatiranje in sanacija žarišč Izdelava od novembra do marca nastalih lubadark do začetka rojenja. Takojšnji posek (najpozneje v enem tednu) in izdelava prepozno, v času od aprila do oktobra odkritih lubadark ter uničenje zaroda. Poleti takojšni posek (najpozneje v enem tednu) in izdelava zaradi ujm in drugih abiotskih dejavnikov prizadetega drevja ter uničenje zaroda. Napadene sečne ostanke je treba v gozdu zložiti v manjše kupe in sežgati ali tretirati z insekticidi. Za ulov izletelih hroščev uporabimo lovne nastave in kontrolno-lovne feromonske pasti.

Opombe:

Napada zlasti veje in vrhače (tankolubne dele) oslabljenih, poškodovanih ali podrtih dreves. Najdemo ga na debelcih 8 do12 let starih smrek, včasih tudi pod skorjo drevja, ki je staro 60 do 80 let. V debelejših segmentih opazimo kamrico v ličju, na tanjših segmentih pa so kamrice v lesu. Sušenje se začne od vrha krošnje.

Del rastline:

Gostitelji:

Razvojna faza:

Simptomi:

Možne zamenjave z:

Slikovno gradivo

Pityogenes chalcographus Pityogenes chalcographus Pityogenes chalcographus
Šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus) na Picea abies: past, na smreki (foto. Jurc Maja) Šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus) na Picea abies: rovi, na smreki (foto. Jurc Maja) Šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus) na Pinus nigra: poškodba, na črnem boru, smoljenje, drevesnica Rimš (foto. Jurc Maja)
Pityogenes chalcographus Pityogenes chalcographus Pityogenes chalcographus
Šesterozobi smrekov lubadar ali mali smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus): ilustracija, odrasel osebek in rovi (foto. Dzwonkowski Robert) Šesterozobi smrekov lubadar ali mali smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus): odrasel osebek, hrbten pogled, zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana (foto. Jurc Maja) Šesterozobi smrekov lubadar ali mali smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus): odrasel osebek, majhna vrsta, ki meri 1,6-2,9 mm, obronek nosi 3 zobke (foto. Pest and Diseases Image Library -)
Pityogenes chalcographus Pityogenes chalcographus Pityogenes chalcographus
Šesterozobi smrekov lubadar ali mali smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus): odrasel osebek, majhna vrsta, ki meri 1,6-2,9 mm, obronek nosi 3 zobke (foto. Pest and Diseases Image Library -) Šesterozobi smrekov lubadar ali mali smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus): odrasel osebek, obronek ima tri konične zobke, so črne barve in pogosto imajo zadnji del rdeče rjav (foto. Pest and Diseases Image Library -) Šesterozobi smrekov lubadar ali mali smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus): odrasel osebek, pogled s strani, iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije (foto. Jurc Maja)
Pityogenes chalcographus Pityogenes chalcographus Pityogenes chalcographus
Šesterozobi smrekov lubadar ali mali smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus): odrasel osebek, samec, hrbten pogled, iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana (foto. Jurc Maja) Šesterozobi smrekov lubadar ali mali smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus): odrasel osebek, samica, pogled s strani, iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije (foto. Jurc Maja) Šesterozobi smrekov lubadar ali mali smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus): poškodba (foto. Landesforstpräsidium Sachsen Archive -)
Pityogenes chalcographus   
Šesterozobi smrekov lubadar ali mali smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus): rovi (foto. Csoka Gyorgy)   

Dodatne slike iz rod(ov) Pityogenes. Št. slik:18 Prikaži slike


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje