domov
www.zdravgozd.si

Krivozobi jelov lubadar

Latinsko ime: Pityokteines curvidens Germar, 1824
Angleško ime: fir engraver beetle
Nemško ime: Krummzaehniger TannenBorkenkaefer
Klasifikacija: Scolytidae, Coleoptera, Insecta, Polymeria, Animalia
Catalogue of Life

Osnovni podatki

• Frekvenca: zelo pogost
• Skupina organizmov: žuželke
• Tip organizma: floemofag
• Vrsta prehranjevanja: primaren parazit

Razširjenost:

Krivozobi jelov lubadar spremlja rastišča jelke po vsej Evropi: od Pirenejev, preko Francije, Alp, Karpatov, Balkanskega polotoka, Kavkaza, do obale Črnega morja v Turčiji.

Morfologija:

Rjavo črn hrošček, telo je valjaste-cilindrične oblike, prekrito z dolgimi, neenakomerno razmeščenimi dlačicami, dolg je 2,5 do 3,2 mm. Sprednji del vratnega ščita pri obeh spolih pokrivajo ščetinaste zlato obarvane dlačice. Pokrovki sta močno punktirani (jamičasti), jamice so v gostih vrstah (linijah), na zadnjem koncu pokrovk so jamice globlje kot so na bazi pokrovk. Tipalke so prelomljene betičaste, rumene, zastavica je iz petih členov, kij je okroglast, šivi upognjeni. Spolni dimorfizem je jasno izražen. Čelo samcev je rahlo vboklo (jamičasto), pri samicah pa rahlo izbočeno z bradavičastimi grbicami v sredini, gosto prekrito z zlato rumenimi dlačicami. Samčki imajo na vsakem obronku strmega koničnika po pet zobčkov: prvi večji (suturalni - prvi zobček pri šivu pokrovk) je kljukaste oblike in skoraj navpičen, drugi zobček je kljukast in skoraj vodoraven, tretji in četrti zobček sta manjša, peti je dolg, koničast in skoraj vodoraven. Samičke imajo namesto zobčkov majhne, stožčaste grbice. Suturalni zobček je pri samički tudi navpičen in prav ti, suturalni zobčki, so taksonomski znak za P. curvidens.

Biologija:

Krivozobi jelov lubadar komunicira s agregacijskimi feromoni [S]-(-)-ipsenol. Roji zgodaj, v drugi dekadi marca, v neugodnih razmerah je rojenje podaljšano v maj. Samice izbirajo za odlaganje jajčec starejša debla z debelo skorjo. Embrionalni razvoj traja okoli 13 dni, postembrionalni (larva in buba) pa od 17 do 21 dni. Dopolnilno žrtje mladih hroščev traja okoli 20 dni in se dogaja ob bubilnicah, kjer so se izlegli (pri tem dolbejo kratke hodnike v ličju), tako da razvoj ene generacije traja okoli 9 tednov. Konec junija izleti mlad, spolno zrel imago, ki začenja novo, drugo generacijo. V zelo ugodnih trofičnih in vremenskih razmerah razvije še eno čisto in tudi do dve sestrski generaciji. Prezimujejo v skorji ali plitvem delu lesa ali v izjedini, ki nastane pri zrelostnem žrtju. Jeseni lahko spolno zreli hrošči zadnje generacije zapustijo drevo, v katerem so se razvili, in se naselijo v zdrava drevesa v bližini. Tam prezimijo v kratkih hodnikih v skorji. Zaradi prezimovanja se iz poškodovane skorje cedi brezbarvna smola. Rovni sistem je dvokraki prečni z daljšim vhodnim kanalom. Rovi imajo videz oglatega oklepaja. Pogosto skozi isto vhodno odprtino zleze druga samica, ki izgrize svoj, zelo podoben materinski rov v nasprotni smeri in hodnik ima podobo dvojnega oglatega oklepaja oziroma velike črke H, ki je položena na daljšo stranico. Včasih skozi isto vhodno odprtino zleze več samic in vsaka izdela svoj rov tako, da je končna podoba rovnega sistema zvezdasta in ima obliko nepravilne črke X. Materinski rovi se zajedajo v beljavo. Rovi ličink so v skorji, dolgi so do 7 cm, bubilnice so v debeli skorji. Če je skorja tanka, se rovi ličink do 10 mm globoko zajedajo v beljavo in so izpolnjene z belkasto črvino.

Naravni sovražniki:

Najpomembnejši naravni sovražniki P. curvidens so kožekrilci iz družin Braconidae (npr. vrsta Coeloides abdominalis (Zetterstedt), Dendrosoter flaviventris Förster) ter parazitoidi iz družine Pteromalidae (npr. vrsta Roptrocerus xylophagorum (Ratzeburg), Rhopalicus tutela (Walker) idr.)

Ekonomske posledice:

Drugi najpomemnbnejši škodljivec jelke.

Obseg poškodbe:

Je sekundarni in primarni škodljivec jelke.

Ukrep:

Zatiranje: ko odkrijemo simptome in znake, ki so značilni za hibernacijo hroščev (a,b) posekamo napadena drevesa in jih odstranimo iz sestoja. Tri tedne pred prvim naletom hroščev podremo lovna drevesa 30 do 40 m od žarišča. Lovna drevesa so lahko že oslabljena zaradi drugih škodljivih dejavnikov, npr. opožarjena (ne napadena od podlubnikov!) in 30 cm in več v prsnem premeru, položimo jih v polsenco. V starejših sestojih jelke nemški avtorji priporočajo postavitev lovnih dreves in sicer prvo serijo marca, drugo maja in tretjo jeseni. Z lovnimi drevesi lahko zatiramo tudi druge vrste podlubnikov jelke, ki naseljujejo tankolubne dele drevesa (Cryphalus piceae, P. vorontzowi). Kontroliramo naselitev podlubnikov, pravočasno izdelamo lovna drevesa in sežgemo nastavljene vrhače in lovne kupe. Skrbno evidentiramo vse podatke v zvezi s kontrolo gostote populacije in z zatiranjem. Za jelove podlubnike (rod Pityokteines) so proizvedli agregacijske feromone (npr. Curviwit), vendar so še v fazi preizkušanja in v praksi nimajo večjega pomena. Zato kot dolgoročne preventivne ukrepe pospešujemo navadno jelko na naravnih rastiščih in naravno pomlajevanje sestojev jelke. V okviru kratkoročnih preventivnih ukrepov nadzorujemo sestoje navadne jelke čez zimo (do konca februarja) ter čistimo in sežigamo slučajne pripadke v sestojih (drevje poškodovano zaradi nizkih temperatur, snegolomov, zaradi sečnje in spravila idr.), ki so nastali pozimi do rojenja ostrozobega jelovega lubadarja (do začetka marca). Posebej nadziramo sestoje, kjer so se v preteklosti že pojavile namnožitve podlubnikov ali rilčkarjev. Za poostren nadzor skrbimo tudi od sredine septembra do konca oktobra, da odkrijemo mesta prezimovanja odraslih hroščev na odraslih jelkah (tako nadziramo tudi druge škodljive vrste rodu Pityokteines). Pred rojenjem hroščev, v prvi dekadi marca, polagamo kontrolno-lovna debla, redno kontroliramo potek naseljevanja hroščev in jih izdelamo pravočasno, pred izletom hroščev.

Del rastline:

• skorja: debelejša

Gostitelji:

• Abies
• Larix decidua
• Cedrus
• Picea abies: izjemoma
• Pinus sylvestris: izjemoma
• Pinus strobus: izjemoma
• Pseudotsuga menziesii: izjemoma

Razvojna faza:

• debeljak
• drogovnjak: debelejše od 16 cm

Simptomi:

• rov: dvokraki prečni z daljšim vhodnim kanalom (imajo videz oglatega oklepaja). Rovi ličnik: če so v debeli skorji, so dolgi do 7 cm; če so v tanko skorji, so dolgi do 10 cm in se zajedajo v beljavo
• smoljenje: iz hodnikov v skorji
• odpadanje skorje
• sprememba barve: iglice postanejo rdeče v zgornjem delu krošnje, ki se širi na celo drevo

Slikovno gradivo

Krivozobi jelov lubadar (Pityokteines curvidens): ilustracija, odrasel osebek in rovi (foto. Dzwonkowski Robert)	Krivozobi jelov lubadar (Pityokteines curvidens): odrasel osebek (foto. Pest and Diseases Image Library -)	Krivozobi jelov lubadar (Pityokteines curvidens): odrasel osebek, dlaka na predprsju je rahlo daljša kot na čelu (foto. Pest and Diseases Image Library -)
Krivozobi jelov lubadar (Pityokteines curvidens): odrasel osebek, hrbten pogled, zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije (foto. Jurc Maja)	Krivozobi jelov lubadar (Pityokteines curvidens): odrasel osebek, obronek pokrovk ima tri zobke in dve granuli, prvi zob je ukrivljen navzgor, druga dva sta kot kavlja usmerjena en proti drugemu (foto. Pest and Diseases Image Library -)	Krivozobi jelov lubadar (Pityokteines curvidens): odrasel osebek, pogled s strani, zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije (foto. Jurc Maja)
Krivozobi jelov lubadar (Pityokteines curvidens): odrasel osebek, pokrovke imajo vrstice punktur, obronek pokrovk ima tri zobke in dve granule (foto. Pest and Diseases Image Library -)	Krivozobi jelov lubadar (Pityokteines curvidens): odrasel osebek, samec je dolg 2,7-3,2 mm in samica 2-2,6 mm, telo je svetleče rjavo, prekrito z gosto dlako (foto. Pest and Diseases Image Library -)	Krivozobi jelov lubadar (Pityokteines curvidens): rovi (foto. Kinelski Stanislaw)
Krivozobi jelov lubadar (Pityokteines curvidens) na Abies alba: rovi, na jelki, Stojna, Kočevje (foto. Jurc Maja)

Dodatne slike iz rod(ov) Pityokteines. Št. slik:19 

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje