domov
www.zdravgozd.si

Ostrozobi jelov lubadar

Latinsko ime: Pityokteines spinidens Reitter, 1894
Angleško ime: fir bark beetle
Nemško ime: Mittlerer TannenBorkenkaefer
Klasifikacija: Scolytidae, Coleoptera, Insecta, Polymeria, Animalia
Catalogue of Life

Osnovni podatki

• Frekvenca: zelo pogost
• Skupina organizmov: žuželke
• Tip organizma: floemofag
• Vrsta prehranjevanja: sekundaren parazit

Razširjenost:

Ostrozobi jelov lubadar spremlja rastišča jelke po celi Evropi: od Pirenejev preko Alp, Karpatov, celotnega Balkanskega polotoka, Kavkaza, do severnih delov Turčije. Najpogosteje se pojavlja v kolinskem (1–600 m) ter submontanskem pasu (600–900 m).

Morfologija:

Temno rjav hrošček, telo valjasto-cilindrične oblike, prekrito z dolgimi, neenakomerno razmeščenimi dlačicami, dolg 2 do 2,8 mm. Pokrovki sta grobo punktirani (jamičasti), jamice so v gostih vrstah (linijah), na zadnjem koncu pokrovk so jamice globlje kot so na bazi pokrovk. Vratni ščit ima spredaj drobne grbice, zadaj je punktiran. Tipalke so prelomljene betičaste, rumene, zastavica je iz petih členov, kij je okroglast, šivi upognjeni Spolni dimorfizem je jasno izražen. Pri samicah je osrednji del čela gladek in bleščeč. Sprednji rob vratnega ščita samic ima več rumenkastih ščetinastih laskov, ki so dvakrat daljši od ščetinastih laskov na čelu, samci nimajo ščetinaste dlačice. Na vsakem obronku strmega koničnika imajo samčki po pet zobčkov: prvi večji (suturalni- prvi zobček pri šivu pokrovk) je skoraj vodoraven kot vsi ostali zobčki na koničniku, drugi zobček je zelo dolg, kljukast, pogosto že od baze zakrivljen navznoter, tretji je manjši in stožčast, četrti je dolg in koničast, peti pa stožčast. Samičke imajo namesto zobčkov majhne, stožčaste grbice.

Biologija:

Vrsta Pityokteines spinidens se praviloma pojavlja skupaj z vrsto Pityokteines curvidens in ima skoraj identičen razvojni krog ter povzroča zelo podobne znake poškodb. V ekoloških razmerah centralne Evrope vrsta razvije dve čisti in eno sestrsko generacijo: prvo rojenje je sredi aprila, konec pomladi je sestrska generacija, drugo rojenje je v drugi polovici avgusta. V južni Evropi (npr. v severnem delu Turčije) se sredi oktobra pojavi tudi tretje rojenje. Naseljuje debelolubne in tankolubne drevesne dele, predvsem zgornji, tanjši del debla in debelejše veje. Pogosto izbira starejša debla z debelo skorjo. Pri nas P. spinidens roji konec marca in aprila ter razvije dve čisti in eno sestrsko generacijo. Komunicira s feromoni (ipsenol, ipsdienol). Ostrozobi jelov lubadar je poligamna vrsta. Embrionalni in postembrionalni razvoj sta zelo podobna P. curvidens.

Naravni sovražniki:

Najpomembnejši naravni sovražniki P. spinidens so iz reda kožekrilcev (Hymenotera) in sicer iz družin Braconidae (npr. vrste Cosmophorus cembrae Ruschka, C. klugi Ratzeburg) ter Pteromalidae (Dinotiscus eupterus (Waljer) in Roptrocerus brevicornis Thomson). Jelovi podlubniki imajo veliko število antagonistov. Najdemo jih predvsem med glistami (Nematoda), parazitskimi glivami in drugimi žuželkami.

Ekonomske posledice:

Ostrozobi jelov lubadar naseljuje iste partije gostitelja kot krivozobi jelov lubadar. Pri nas se ostrozobi jelov lubadar pojavlja pogosteje kot krivozobi, zato je nevarnejši od drugega. V Švici in Franciji je krivozobi jelov lubadar pogostejši in nevarnejši od ostrozobega jelovega lubadarja. Pityokteines spinidens se pogosto pojavlja v starejših sestojih, kjer naseljuje tankolubne in debelolubne drevesne dele. Je sekundarni in primarni škodljivec jelke.

Obseg poškodbe:

V normalnih vremenskih in trofičnih razmerah praviloma izbira robna drevesa na večjih jasah, pri namnožitvi se širi v notranjost sestojev. Deblo naseljuje v območju krošnje, in sicer od vrha proti dnu debla. Najdemo ga tudi na sveže posekanih debelejših jelkah. Napada sestoje, ki so prizadeti zaradi škodljivih biotskih (omela, bršljan, patogene glive, druge žuželke, npr. minerji iglic jelke, krivozobi jelov lubadar, zrnati jelov lubadar, veliki jelov rilčkar idr.) in abiotskih dejavnikov (prelomljena drevesa – snegolomi, vetrolomi, žledolomi, opožarjena debla). Prav tako je prisoten na drevju, ki je na neustreznih rastiščih. Spomladi napadena drevesa hitro odmirajo in že po nekaj tednih krošnje pordečijo in se posušijo. Drevesa, ki so bila napadena jeseni ali v sredini poletja, ostanejo dolgo zelena. Zaradi ponavljajočih se napadov v gradacijah in v kombinaciji z drugimi škodljivci (zrnati jelov lubadar – Cryphalus piceae, krivozobi jelov lubadar – Pityokteines curvidens, veliki jelov rilčkar – Pissodes piceae) lahko oslabijo in propadejo zdrava drevesa.

Ukrep:

Kot dolgoročne preventivne ukrepe pospešujemo navadno jelko na naravnih rastiščih in naravno pomlajevanje sestojev jelke. V okviru kratkoročnih preventivnih ukrepov nadzorujemo sestoje navadne jelke čez zimo (do konca februarja) ter čistimo in sežigamo slučajne pripadke v sestojih (drevje poškodovano zaradi nizkih temperatur, snegolomov, zaradi sečnje in spravila idr.), ki so nastali pozimi do rojenja ostrozobega jelovega lubadarja (do začetka marca). Posebej nadziramo sestoje, kjer so se v preteklosti že pojavile namnožitve podlubnikov ali rilčkarjev. Za poostren nadzor skrbimo tudi od sredine septembra do konca oktobra, da odkrijemo mesta prezimovanja odraslih hroščev na odraslih jelkah (tako nadziramo tudi druge škodljive vrste rodu Pityokteines). Pred rojenjem hroščev, v prvi dekadi marca, polagamo kontrolno-lovna debla, redno kontroliramo potek naseljevanja hroščev in jih izdelamo pravočasno, pred izletom hroščev.
Zatiranje: ko odkrijemo simptome in znake, ki so značilni za hibernacijo hroščev posekamo napadena drevesa in jih odstranimo iz sestoja. Tri tedne pred prvim naletom hroščev podremo lovna drevesa 30 do 40 m od žarišča. Lovna drevesa so lahko že oslabljena zaradi drugih škodljivih dejavnikov, npr. opožarjena (ne napadena od podlubnikov!) in 30 cm in več v prsnem premeru, položimo jih v polsenco. V starejših sestojih jelke nemški avtorji priporočajo postavitev lovnih dreves in sicer prvo serijo marca, drugo maja in tretjo jeseni. Z lovnimi drevesi lahko zatiramo tudi druge vrste podlubnikov jelke, ki naseljujejo tankolubne dele drevesa (Cryphalus piceae, P. vorontzowi). Kontroliramo naselitev podlubnikov, pravočasno izdelamo lovna drevesa in sežgemo nastavljene vrhače in lovne kupe. Skrbno evidentiramo vse podatke v zvezi s kontrolo gostote populacije in z zatiranjem.

Del rastline:

• skorja: debelolubne in tankolubne drevesne dele, predvsem zgornji, tanjši del debla in debelejše veje

Gostitelji:

• Abies alba
• Abies nordmanniana
• Picea abies
• Picea orientalis
• Pinus sylvestris

Razvojna faza:

• debeljak
• drogovnjak
• letvenjak

Simptomi:

• rov: zvezdast sistem; ima ok. 4 materinske rove, ki so dolgi 4-5 cm (največ 10 cm); rovi ličink so relativno kratki, rahlo se dotikajo beljave; bubilnica se zajeda v beljavo
• smoljenje: iz rovov, ki jih dolbejo hrošči zaradi prezimovanja
• črvina: za luskami skorje, neopazna
• odpadanje skorje: izzovejo žolne
• sprememba barve: rdečenje iglic jelke v zgornjih delih krošnje

Slikovno gradivo

Ostrozobi jelov lubadar (Pityokteines spinidens): ilustracija, odrasel osebek in rovi (foto. Dzwonkowski Robert)	Ostrozobi jelov lubadar (Pityokteines spinidens): ilustracija, zobki na zadku, samec (foto. Dzwonkowski Robert)	Ostrozobi jelov lubadar (Pityokteines spinidens): odrasel osebek (foto. Pest and Diseases Image Library -)
Ostrozobi jelov lubadar (Pityokteines spinidens): odrasel osebek, dlaka na osnovi pokrovk pri samicah je dva krat daljša kot na čelu, telo je rjavo (foto. Pest and Diseases Image Library -)	Ostrozobi jelov lubadar (Pityokteines spinidens): odrasel osebek, hrbten pogled, zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije (foto. Jurc Maja)	Ostrozobi jelov lubadar (Pityokteines spinidens): odrasel osebek, pogled s strani, zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije (foto. Jurc Maja)
Ostrozobi jelov lubadar (Pityokteines spinidens): odrasel osebek, samec je dolg 2-3 mm in samica 2-2,6 mm (foto. Pest and Diseases Image Library -)	Ostrozobi jelov lubadar (Pityokteines spinidens): rovi (foto. Csoka Gyorgy)	Ostrozobi jelov lubadar (Pityokteines spinidens) na Abies alba: rovi, na jelki, Stojna, Kočevje (foto. Jurc Maja)
Ostrozobi jelov lubadar (Pityokteines spinidens) na Abies spp.: rovi, na jelki (foto. Kapitola Petr)

Dodatne slike iz rod(ov) Pityokteines. Št. slik:19 

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje