Opis

Navadna borova grizlica

Taksonomija

Latinsko ime: Diprion pini Linnaeus, 1758
Angleško ime: common pine sawfly
Nemško ime: KiefernBlattwespe, Gemeine Kiefern-Buschhornblattwespe
Klasifikacija: Diprionidae, Hymenoptera, Insecta, Polymeria, Animalia

Opis

Osnovni podatki

Frekvenca: zelo pogost
Skupina organizmov: žuželke
Tip organizma: defoliator
Vrsta prehranjevanja: primaren parazit

Razširjenost:

V območju zahodnega palearktica: Alžirija, Španija, Francija, Nemčija, do Skandinavije, Rusija, srednja Evropa, Balkanski polotok, idr. Na Balkanu se pojavlja v višinskem pasu 600-1500 m.

Morfologija:

Ima izrazit spolni dimorfizem. Samci so črni, razen zgornje ustne, žil na krilih in konca subgenitalne plošče, ki so rdečkaste barve. Samci imajo grobo nagubano punktirano kožo ter čokato telo, dolgo 8-10 mm. Noge so rumene. Tipalke so dvojno peresaste in imajo 21-26 členkov. Samice so čokate, dolge 8-10 mm, koža je grobo punktirana, imajo rumeno rdeče noge. Tipalke so nazobčane. Glavo imajo črno, z rdečo zgornjo ustno in rožnatimi tipalkami, oprsje je rumeno, z eno centralno črno pego, vrh vratnega in zadnjega ščitka je črne barve. Abdomen je rumen, na hrbtu so od 3.-6. segmenta črne ploščice.
Jajčeca so ovalno podolgovata, rahlo upognjena, mehka, bledo rumena, imajo gladko jajčno lupino, merijo 1,4 × 0,45 mm. Samica jih odlaga na iglice v zarezice, ki jih naredi z legalico, in jih pri odlaganju zalije s prosojnim izločkom, ki takoj otrdi.
Odrasle ličinke - pagosenice so rumeno zelene, na hrbtni strani so segmenti včasih temnejši, skoraj črni. Glava je rjavo rumena. Dolge so okoli 25 mm.
Med pagosenico in bubo se pojavljašta še eonimfa in pronimfa.
Buba je prosta. V začetku je rumeno bela, pozneje temnejša, bube samcev ločimo od bub samic po tipalkah, ki so pri samcih jasno razločene. Buba je v kokonu, ki je ovalne oblike, rumeno rjave do temno rjave barve. Kokoni samcev so manjši 6,8 × 2,8 mm, kot kokoni samic 12 × 5,6 mm.

Biologija:

Pri nas ima dve generaciji na leto. Prva generacija roji aprila-maja., druga generacija pa julija-avgusta. Samice odlagajo jajčeca v zarezice na iglicah, ki jih naredijo z žagasto legalico in jih sproti zalijejo z izločki, ki se strdijo. Ena samica odloži na eno iglico 15-17 jajčec, skupaj do 150 jajčec. Najpogosteje jih odložijo na lanske iglice. Rojenje traja okoli štiri tedne. Po končanem embrionalnem razvoju ostanejo pagosenice skupaj in obžirajo iglice do žile, iglice se sušijo in zvijejo. Pozneje pa se pagosenice selijo na druge iglice in jih požro cele do baze.
Včasih pagosenice žrejo tudi skorjo in zelene storže. V mlajših razvojnih stadijih žicijo skupaj v koloniji 20-50 pagosenic. V stadiju eonimfe zapustijo kolonijo in ščejo mesto za hrizalidacijo. Pagosenica ima pet stadijev, njen razvoj traja 28-39 dni. Zabubi se v kokonu na iglicah, na poganjkih ali v bližini dreves na skalah in travi. Eonimfe druge generacije se preselijo v tla in preidejo v diapavzo, ki lahko traja 1-5 let.

Naravni sovražniki:

Pajki, ptice, mali seacli. Na kokonih in pagosenicah se pojavalja veliko vrst iz skupine pravih najezdnikov, muhe in gozdne mravlje.

Obseg poškodbe:

Defoliacija dva krat na leto: junija-julija in avgusta-septembra. Nastajajo fiziološke motnje gostitelja, zmanjšanje prirastka.

Ukrep:

Mehansko odstranjevanje gnezd pagosenic, biotično s škropljenjem (npr. Bacillus thuringiensis) in kemično zatiranje.

Opombe:

Prehaja v gradacije, ki je 1-3 letna. Primarni in sekundarni škodljivec bora.

Del rastline:

list/iglica: starejše iglice
skorja: mladih poganjkov

Gostitelji:

Pinus

Razvojna faza:

drogovnjak: 20-40 let stari
debeljak

Simptomi:

obžrt: iglice, mlade pagosenice žro samo do žile; starejše pagosenice žro cele iglice; žrejo iglice prejšnjih let

Možne zamenjave z:

Neodiprion sertifer: razlika je v načinu odlaganja jajčec: N. sertifer odlaga jajčeca v presledkih 10-15 jajčec; razlika je tudi v pagosenicah: N. sertifer ima zelene proge in črno glavo

Slikovno gradivo


*Navadna borova grizlica (Diprion pini)*: ličinka (foto. Csoka Gyorgy)	*Navadna borova grizlica (Diprion pini)*: mlada, temnosiva pagosenica (foto. de Groot Maarten)	*Navadna borova grizlica (Diprion pini)*: odrasla rumenozelena pagosenica (foto. de Groot Maarten)

*Navadna borova grizlica (Diprion pini) na Picea* spp.**: ličinka, na smreki (foto. Csoka Gyorgy)	*Navadna borova grizlica (Diprion pini) na Picea* spp.**: odrasel osebek, na smreki (foto. Csoka Gyorgy)	Navadna borova grizlica (Diprion pini) na Pinus sylvestris: kokon, na rdečem boru (foto. Adam Daniel)

Navadna borova grizlica (Diprion pini) na Pinus sylvestris: ličinka, na rdečem boru (foto. Lemme Hannes)	Navadna borova grizlica (Diprion pini) na Pinus sylvestris: ličinka, na rdečem boru (foto. Lemme Hannes)	Navadna borova grizlica (Diprion pini) na Pinus sylvestris: odrasel osebek, na rdečem boru, samica (foto. Adam Daniel)

na vrh strani