domov
www.zdravgozd.si

Montanska smrekova grizlica

Latinsko ime: Pachynematus montanus Zaddach, 1875
Nemško ime: Dunkelgruene FichtenBlattwespe
Klasifikacija: Tenthredinidae, Hymenoptera, Insecta, Polymeria, Animalia

Osnovni podatki

• Frekvenca: pogost
• Skupina organizmov: žuželke
• Tip organizma: defoliator
• Vrsta prehranjevanja: primaren parazit

Razširjenost:

Avtohtnona vrsta srednje in severne Evrope.

Morfologija:

Imajo izrazit spolni dimorfizem. Samice imajo rumeno glavo in oprsje, na obeh delih so rjave lise. Zadek je debel, svetlo zelen, z rjavim zgornjim delom. Odrasla samica je dolga 6-7 mm, čez razpon kril meri 14-18 mm. Samec je vitkejši, popolnoma rjavo rumen, s temnimi lisami. Telo je dolgo 5-6 mm, čez razpon kril meri 12-14 mm. Krila so biserno svetleča, imajo zelene žile in ko osebek miruje, prekrivajo zadek ter ga presegajo v dolžini.
Jajčeca so bela, dimezij 1 × 0,4 mm.
Pagosenice imajo tri pare oprsnih nog, šest parov abdominalnih panožic in en par analnih panožic. Bledo rdeče rjava glava je deloma rumeno zelena, ostanek telesa je svetleče temno zelen. Odrasla pagosenica je dolga 15 mm.
Buba je prosta, v rumeno rjavem kokonu, jajčaste do valjaste oblike, dimenzij 7-8 × 3 mm. Površina kokona je vedno prekrita z delci zemlje ali iglic.

Biologija:

Roji v maju, kar pa je odvisno od vremenskih razmer. Samica odlaga jajčeca na površino sveže razvitih iglic in sicer dva ali tri jajčeca na iglico. Emrionalni razvoj traja 7-14 dni. Do stadija L4 se pagosenice prehranjujejo z mladimi, letošnjimi iglicami, pozneje obžirajo starejše iglice. Obžiranje traja 1-2 meseca, od druge polovice maja do sredine junija. Ena pagosenica požre 80-100 iglic, od tega 60 % mladih in 40 % iglic iz prejšnjega let. Odrasle pagosenice padejo na tla, izdelajo kokon in se zabubijo v tleh in sicer v horizontu med mineralno podlago in prstjo. Za vrsto je značilna fakultativna diapavza, ki lahko traja več zim. Gradacija traja 3-4 leta.

Naravni sovražniki:

Paraziti pagosenic in kokonov iz skupine pravih najezdnikov, muh in entomopatogenih gliv.

Obseg poškodbe:

Primaren defoliator navadne smreke. Lahko obrsti celi zgornji del krošenj. Tako poškodovane smreke se lahko posušijo. Nevarna je predvsem za nižinske smrekove gozdove, še posebej monokulture.

Del rastline:

• list/iglica: 60 % letošnjih iglic, 40 % lanskih iglic; najbolj zgornji del krošnje

Gostitelji:

• Picea

Razvojna faza:

• drogovnjak: 25-30 let star
• debeljak: 40-70 let star

Simptomi:

• obžrt

Možne zamenjave z:

• Pristiphora abietina: navadna smrekova grizlica napada samo mlade iglice in živi večino samo v vrhu krošnje; montanska smrekova grizlica obžira tudi starejše iglice in napada celo drevo

Slikovno gradivo

Montanska smrekova grizlica: imago (foto. Schmidt Stefan)	Montanska smrekova grizlica: imago (foto. Schmidt Stefan)

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje