domov
www.zdravgozd.si

Kostanjeva šiškarica

Latinsko ime: Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu, 1951
Angleško ime: oriental chestnut gall wasp
Nemško ime: Japanische Esskastanien-Gallwespe
Klasifikacija: Cynipidae, Hymenoptera, Insecta, Polymeria, Animalia

Osnovni podatki

• Frekvenca: pogost
• Skupina organizmov: žuželke
• Tip bolezni: bolezni listja
• Vrsta prehranjevanja: primaren parazit

Razširjenost:

Avtohtona vrsta na Kitajskem. Okoli leta 1940 so jo zanesli na Japonsko, leta 1963 se je pojavila v Koreji, leta 1974 v zvezni državi Georgia v ZDA. V Evropi so jo leta 2002 najprej odkrili v provinci Cuneo v deželi Piemont v Italiji. V Sloveniji je bilo 29. junija 2007 odkrito prvo večje žarišče napada kostanjeve šiškarice v nasadu maronov (C. sativa var. marrone) na Sabotinu v bližini Nove Gorice.

Morfologija:

Samice so v povprečju dolge 2,5–3 mm, imajo svetleče črno telo. Noge, bazalni del tipalk, vrh čelnega ščita in zgornja čeljust so rumeno rjave barve, glava je skulpturirana (razbrazdana). Hrbtni ščiti oprsja so svetleči, gladki, predprsni hrbtni ščit ali pronotum je zelo skulpturiran, radialna celica sprednjih kril je odprta, tipalke imajo 14 členkov. Odrasle ose se ne hranijo in živijo le nekaj dni. Niso dobre letalke in se zadržujejo v bližini, kjer so se izlegle. Iz šišk se pojavijo konec maja do konec julija in za ovipozicijo takoj poiščejo mlade, razvijajoče se poganjke tekoče vegetacije. Samica lahko odloži več kot 100 jajčec, navadno po 3–5, včasih tudi po nekaj deset v vsak brst gostitelja z dolgo leglico. Samice pri odlaganju jajčec naredijo drobne vbode, ki se hitro zarastejo. Samci kostanjeve šiškarice niso znani in razmnoževanje, ki poteka z neoplojenimi spolnimi celicami, imenujemo deviška ploditev. Iz neoplojenih jajčec se razvijejo samo samice (teliotokija).
Jajčece je mlečno belo, veliko 0,1–0,2 mm opremljeno z dolgim, tankim priveskom. Samice jih odlagajo v skupinah v bližino rastnega vršička v brstu junija in julija. Na mestu odlaganja jajčec se pozneje oblikujejo šiške, v katerih poteka razvoj osic. Po 30 do 40 dneh se iz jajčec izležejo ličinke.
Jajčna ličinka (L1) kostanjeve šiškarice prezimi v brstih. Brsti so videti popolnoma zdravi, ni nikakršnih zunanjih znamenj, po katerih bi lahko sklepali, da je brst napaden. Odrasla ličinka je ovalna, dolga do 2,5 mm, mlečno bela.
Buba je dolga do 2,5 mm, sprva je bela, pozneje temnejša in na koncu razvoja črna. To je pupa libera (prosta buba) z vidnimi organi bodočega imaga. Razvija se v šiškah, in sicer od sredine maja do sredine julija.

Biologija:

Ima eno generacijo na leto. Znane so samo samice, samcev te vrste niso nikoli našli v naravi. Vrsta se razmnožuje z neoplojenimi jajčeci, partenogenetsko. Samice se iz šišk prikažejo konec maja in njihovo izletanje traja tudi do konca julija, kar je odvisno – tako kot celotna fenologija kostanjeve šiškarice – od lokacije (nadmorske višine, ekspozicije), ekoloških razmer rastišča gostitelja in tudi od kultivarja kostanja. Samice ležejo 3–5 jajčec v skupinah v gostiteljeve popke; v nekaterih popkih je lahko tudi od 20–30 jajčec. Vsaka samica odloži več kot 100 jajčec. Življenjska doba samic je kratka (okoli 10 dni, nekaj tega časa samica porabi za grizenje rova za izhod iz šiške). Iz jajčec se v 30 do 40 dneh izležejo ličinke. Njihov razvoj je počasen in poteka v jeseni in pozimi. V brstih kostanja prezimi drobna ličinka 1. razvojnega stadija (L1). Ličinka je tako drobna, da je v tem času nemogoče odkriti napad kostanjeve šiškarice v rastlinskem tkivu. Ko se začno konec marca in v začetku aprila odpirati kostanjevi brsti, se ličinka levi in preide v 2. razvojni stadij (L2). Takrat se, zaradi izločkov razvijajočih se ličink in draženja tkiva, začno oblikovati šiške. V šiškinih kamricah se ličinke prehranjujejo 20–30 dni. Povsem razvite ličinke so dolge 2,5 mm, so mlečno bele, brez oči in nog. Šiške so v celoti oblikovane v 2–3 tednih; do sredine maja lahko dosežejo končne velikosti. Šiške v premeru merijo 5–20 mm in so zelene ali rožnato zelene barve, zgrajene so iz ene ali več kamric. Nastajajo na novih poganjkih, najdemo pa jih lahko tudi na listnih žilah ali klasastih socvetjih – na osnovah moških socvetij. Ličinke se prek vmesne stopnje predbube preobrazijo v bubo, faza bube je od sredine maja do sredine julija. Buba je prosta (pupa libera), na začetku razvoja bela, pozneje temnejša in končno temno rjave ali črne barve, z jasno vidnimi organi bodočega imaga (glava, tipalke, oči, ustni aparat, zasnove kril, pecljat zadek). Če prerežemo šiške, ki so nastale v tekočem letu, v kamricah opazimo ličinke ali bube. Eklozija odraslih osic se zgodi na začetku razvojnega kroga, konec maja do konec julija.

Naravni sovražniki:

Biotično zatiranje z uporabo naravnih sovražnikov kostanjeve brstne šiškarice se je pokazalo kot učinkovito. V novo domovino kostanjeve šiškarice njene naravne sovražnike vnašajo iz Azije – iz Kitajske in Koreje, taka je npr. vrsta Torymus sinensis, iz vzhodnega Palearktika pa vrsto Sycophila variegata.

Obseg poškodbe:

Z napadom na listne in cvetne brste in z oblikovanjem šišk moti razvoj in uničuje poganjke ter znižuje obrod plodov. V tržni vzgoji kostanjev za plodove lahko pričakujejo zmanjšanje obroda tudi za 50 do 70 %. Močnejši napadi lahko povzročijo slabitev in odmiranje starejših kostanjevih dreves. Tudi mlajša drevesa lahko propadejo v sušnih razmerah ali v kombinaciji z drugimi stresnimi dejavniki.

Ukrep:

V manjših drevesnicah napade kostanjeve šiškarice lahko zmanjšamo z obrezovanjem in uničevanjem napadenih poganjkov, pri večji proizvodnji je to drag ukrep. Nasade je treba pregledati aprila in maja, odkrite šiške pa uničimo (šiške uničimo pred izletom osic, najpozneje do sredine junija). Kemično zatiranje je neučinkovito in v sestojih prepovedano.

Opombe:

Na daljše razdalje kostanjevo šiškarico raznaša predvsem človek. Prenos z napadenimi sadikami ali cepiči je pogost, saj je v času mirovanja skoraj nemogoče ločiti napadene brste od ne napadenih. Na takšen način se škodljivec najpogosteje širi na nova ne napadena območja in v nove države ali na celine.

Del rastline:

• brst
• list/iglica
• cvet: moški

Gostitelji:

• Castanea sativa
• Castanea crenata
• Castanea dentata
• Castanea mollissima
• Castanea seguinii
• Castanea

Razvojna faza:

• vse razvojne faze

Simptomi:

• šiška: v premeru merijo 5–20 mm in so zelene ali rožnato zelene barve, zgrajene so iz ene ali več kamric. Nastajajo na novih poganjkih, najdemo pa jih lahko tudi na listnih žilah ali klasastih socvetjih – na osnovah moških socvetij

Slikovno gradivo

Kostanjeva šiškarica: deformiran list zaradi šiške ob listni žili (foto. Ogris Niki)	Kostanjeva šiškarica: šiška na spodnjem delu lista (foto. Ogris Niki)	Kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus): ličinka (foto. Payne Jerry A.)
Kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus): odrasel osebek (foto. Stergulc Fabio)	Kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus): odrasel osebek (foto. Payne Jerry A.)	Kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus) na Castanea spp.: odrasel osebek, na kostanju (foto. Csoka Gyorgy)
Kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus) na Castanea spp.: odrasel osebek, na kostanju (foto. Csoka Gyorgy)	Kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus) na Castanea spp.: poškodba, na domačem kostanju (foto. Csoka Gyorgy)	Kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus) na Castanea spp.: poškodba, na domačem kostanju (foto. Csoka Gyorgy)

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje