Latinsko ime: Konkurenca, naravno izločanje
Angleško ime: competition
Nemško ime: Konkurrenz, Wettkampf
Klasifikacija: splošna skupina
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo pogost
- Skupina organizmov: neuvrščena
Razširjenost:
Ukrep:
V konkurenčnem boju obstaja nevarnost deformiranja debel in krošenj. Posledica je zmanjševanje kakovosti.
Vključujemo se z nego (z izbiralnim redčenjem):
1. Gojitelj usmerja razvoj.
2. Gojitelj izbira (in ne narava) s pomočjo gojitvenih načel. Pri tem se naslanja na namige narave, ki je najzanesljivejši informator o vitalnosti (življenjski moči) posameznega drevja.
3. Gojitelj načrtno izboljšuje kakovost (kakovost NI konstanta):
- odstranjuje škodljive vplive
- oblikuje okolje, v katerem je maksimalno omogočen razvoj pozitivnih lastnosti in maksimalno zavrt razvoj negativnih lastnosti osebka.
Redčenje je načrtna vzgoja gozdnih sestojev. Redčenje je individualna izbira in individualna vzgoja, kjer so že vidne individualne pozitivne lastnosti.
Opombe:
V življenjskem procesu gozda prihaja do medsebojnega tekmovanja in medsebojne pomoči
a) med osebki iste vrste (= intraspecifično) in
b) med osebki različnih vrst (interspecifično).
To omogoča nenehno spreminjanje gozdnih sestojnih tvorb.
S tem nastaja v gozdnem ekosistemu zaporedje gozdnih ekosistemov, ki si sledijo in se med sabo tudi razlikujejo. Proces Lastnosti posameznih drevesnih vrst, njihovih ras, pri rastiščno sicer vedno zelo diferenciranem gozdnem prostoru npr.:
- različne potrebe glede svetlobe
- različna dinamika rasti
- različna vzdržljivost in vitalnost
- različno dolge življenjske dobe
- različne individualne lastnosti.
Le-te sproščajo razvojne procese kot sta razslojevanje in preslojevanje.
Opomba: Potreba po odličnem znanju o lastnostih drevesnih vrst.
Razslojevanje (izločanje, selekcija)
Selekcija v gozdu nenehno traja; in to v vseh življenjskih fazah (v optimalni, v starih delih gozdnega sestoja in v mladih delih gozda).
V mladih delih gozda je selekcijski proces najizrazitejši:
a) Začetek je pri nastajanju semena pri nasemenitvi, kjer od milijonov semen le nekaj tega vzklije (neprimerno mesto, seme kot hrana, seme, bolezni semena, ne vitalno seme itn.)
b) Klice so izpostavljene številnim motnjam (bolezni, živali)
c) Mladi osebki (imenovani pomladek (sestavni del zeliščne vegetacije) so mnogokrat na gosto po navadi neenakomerno razporejeni (odvisno pač od značaja drevesnih vrst in od okoliščin). Izločanje med njimi je vedno zelo močno (predvsem glodalci in divjad).
č) Pomladek odrašča in prehaja v sklenjeno formacijo. Zaradi medsebojne konkurence in zaradi zaviranja v rasti s strani odraslega drevja se nadaljuje močan proces selekcije. Izločijo se vsi nevitalni osebki, ki niso sposobni, da bi nekoč tvorili odraslo drevje z vsemi funkcijami, ki ga odraslo drevje opravlja.
Preslojevanje (združbeni vzpon, selekcija)
Mlado drevje se postopoma uveljavlja. Razmeroma naglo pa se požene v višino, ko posamezno drevo ali pa skupine dreves, tam kjer okolje (dovolj svetlobe) in popuščajoča konkurenca odraslega drevja to dopuščajo. Takšno drevo (ali skupine) enkrat uveljavljene, se naglo razvijejo (naglo zrasejo v višino in nato v debelino). Tako postanejo sestavni (najmlajši) del optimalne faze, recimo mu odraslega sestoja. Toda v tem obdobju konkurenca ne odneha in razslojevanje ne miruje.
Del rastline:
- cela rastlina
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- sušenje
Mlinšek D. 1993. Gojenje gozdov I: skripta. Biotehniška fakulteta pri Univerzi v Ljubljani
na vrh strani