Jesenov krasnikTaksonomija
Latinsko ime: Agrilus planipennis Fairmaire, 1888
Angleško ime: emerald ash borer
Nemško ime: Asiatischer Eschenprachtkäfer
Klasifikacija: Buprestidae, Coleoptera, Insecta, Polymeria, Animalia
Opis
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo redek
- Skupina organizmov: žuželke
- Tip organizma: floemofag
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost:
Naravna razširjenost jesenovega krasnika je severovzhodna Kitajska, Mongolija, Korejski polotok, Japonska, Tajvan in Ruski Daljni Vzhod. Leta 2002 so ga našli v državi Michigan v ZDA, nato se je nato naglo razširil v Kanado (Ontario in Quebec) in v sosednje države ZDA, uspešno pa se širi še naprej. Leta 2003 je bil ugotovljen v Moskvi (Rusija) in od tam se je v 10 letih razširil približno 260 km proti zahodu in 460 km proti jugu. Izkoreninjenje jesenovega krasnika v Evropi ni več mogoče in najverjetneje se bo razširil v celotno območje razširjenosti jesenov v Evropi.
Biologija:
Odrasli hrošči so bleščeče smaragdno zeleni, dolgi 8–14 mm. Izlegajo se od sredine maja do konca julija, živijo okoli 20 dni in se hranijo z jesenovim listjem. Samica odloži 60 do 90 jajčec posamično ali v skupinah v razpoke skorje gostiteljskih dreves. Po sedmih do desetih dneh se izležejo ličinke, ki so bledo rumene in na koncu razvoja dolge 26–32 mm, z značilnima rjavima hitiniziranima izrastkoma na zadku. Drevo poškodujejo ličinke z vrtanjem 20–30 cm dolgih serpentinastih rovov v skorji in kambiju, ki so napolnjeni z rjavo, trdno zbito črvino. V začetku razvoja ličink so rovi ozki, z njihovo rastjo pa vedno širši. Intenzivno se hranijo do zime in prezimijo kot bube ali pa kot ličinke, ki nato spomladi nadaljujejo z vrtanjem rovov. Bubilnica je v lesu (če je skorja tanka) ali v skorji (če je skorja debela). Izhodne odprtine hroščkov so široke 3–4 mm in imajo značilno obliko velike črke D.
Znamenja napada jesenovega krasnika težko opazimo dokler simptomi niso zelo izraziti. Včasih listi najprej rumenijo in krošnja je razredčena, posamične veje se začnejo sušiti v vrhu krošnje. Drugotni (adventivni) poganjki odganjajo na vejah in ob močnem sušenju krošnje tudi na deblu. Na skorji opazimo razpoke, pogosto jo odstranjujejo žolne, ki iščejo hrano pod skorjo. Sušenje v krošnji naglo napreduje in drevo odmre.
Ekonomske posledice:
Jesenov krasnik se lahko naseli in razvija v vitalnih, neoslabljenih drevesih in v nekaj letih povzroči njihovo odmiranje. Na Kitajskem napada predvsem drevesa na robovih sestojev ali posamična na prostem, vendar lahko v namnožitvah povzroči tudi sušenje celih sestojev dovzetnih dreves. V Severni Ameriki napada jesene v gozdnih sestojih in v urbanih predelih, mlada in stara drevesa. Običajno napadena drevesa odmrejo v treh do štirih letih po začetku napada, pri močnem napadu pa že v enem ali dveh letih. Zaradi tega povzroča jesenov krasnik izgubo jesenovega lesa, ki je splošno uporaben za številne proizvode, npr. pohištvo, parket, športna orodja, lestve, ročaji za orodja itd. Povzroča množično sušenje dreves v urbanih predelih, kjer različne vrste jesenov in njihovih različkov uporabljajo kot okrasna drevesa v parkih, vrtovih in obcestnih nasadih. Jeseni so pomembni gradniki gozdnih združb v gospodarskih gozdovih in zaradi napada jesenovega krasnika bo vrstna sestava teh gozdov spremenjena, zmanjšana bo njihova biotska raznolikost.
Ukrep:
Posebne zahteve: omejitve veljajo pri uvozu pošiljk gostiteljskih rastlin za
A. planipennis ter njihovega lesa in lubja s poreklom iz tretjih držav, kjer je škodljivec navzoč: Kanada, Kitajska, Ljudska demokratična republika Koreja, Japonska, Mongolija, Republika Koreja, Rusija, Tajvan in ZDA. Take pošiljke mora spremljati fitosanitarno spričevalo in sicer pošiljke rastlin, razen plodov in semen, vendar vključno z rezanimi vejami z listjem ali brez njega, ter pošiljke lesa, izoliranega lubja in predmetov iz lubja, naslednjih rastlinskih vrst:
Fraxinus,
Juglans ailantifolia,
Juglans mandshurica,
Ulmus davidiana in
Pterocarya rhoifolia. Izpolnjene morajo biti tudi posebne zahteve iz priloge IV.A.I.
Opombe:
Status: Škodljivec je uvrščen v prilogo I.A.I direktive Sveta 2000/29/ES ter na EPPO seznam A2.
Poti prenosa: Odrasli hrošči A. planipennis so dobri letalci, letijo lahko tudi več kot 1 km. Ker so majhni in lahki, jih lahko prenese na večje razdalje tudi veter. Človek lahko prenaša jesenovega krasnika z rastlinami (rastline za sajenje, vključno z bonsaji, lahko vsebujejo vse razvojne stopnje krasnika) ali njihovimi deli (veje, lubje). Glavni vir prenosa v mednarodni trgovini so lesni proizvodi (les, lesni pakirni material, lesni sekanci, les za kurjavo), ki vsebujejo skorjo.
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
- sprememba barve: presvetljena krošnja zaradi manjših listov, listi včasih porumeneli (v vsej krošnji ali omejeno na posamične veje)
- rana: razpoke skorje dolge 5‐10 cm, ki nastanejo zaradi oblikovanja celitvenega tkiva okoli rovov ličink
- odpadanje skorje: žolne odstranjujejo skorjo in iščejo žuželke pod njo
- rov: meandrasti rovi ličink pod skorjo, dolgi do 30 cm in napolnjeni z rjavo črvino
- izletna odprtina: izhodne odprtine odraslih hroščev v obliki črke D in približno 3 mm v premeru
Možne zamenjave z:
- Chalara fraxinea: Jesenov krasnik izdeluje serpentinasto zavite rove pod skorjo in izhodne odprtine v obliki črke D
Viri
Jurc D. 2014. Jesenov krasnik (Agrilus planipennis Fairmaire, 1888). Gozdarski inštitut Slovenije in Uprava Republika Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Slikovno gradivo
|
|
|
|
Jesenov krasnik: ličinka v rovnem sistemu na jesenu (Fraxinus spp. L.), za primerjavo velikosti je dodan kanadski peni (foto. Smith James W.)
|
Jesenov krasnik: ličinka, največjo velikost dosežejo septembra (foto. Cappaert David)
|
Jesenov krasnik: Odrasel osebek, stranski pogled (foto. Pest and Diseases Image Library -)
|
|
| |
|
Jesenov krasnik: poškodba na jesenu (Fraxinus spp. L.), izhodna odprtina v obliki črke D (foto. McKay David R.)
|
| |
Dodatne slike iz rod(ov) Agrilus. Št. slik:25 
na vrh strani
