domov
www.zdravgozd.si

Zlatopegasti krasnik

Latinsko ime: Agrilus auroguttatus Schaeffer, 1905
Angleško ime: goldspotted oak borer
Klasifikacija: Buprestidae, Coleoptera, Insecta, Polymeria, Animalia

Osnovni podatki

• Frekvenca: pogost
• Skupina organizmov: žuželke
• Tip organizma: floemofag
• Vrsta prehranjevanja: primaren parazit

Razširjenost:

Naravna razširjenost zlatopegastega krasnika je v jugozahodnem delu ZDA, in sicer v zveznih državah Arizona in Nova Mehika. Leta 2004 je bila vrsta najdena v Kaliforniji, kjer poročajo o njenem širjenju proti območjem v južnem delu polotoka. Vrsta v Evropi še ni prisotna, vendar predstavlja potencialno tveganje za zdravje rastlin na tem območju.

Morfologija:

Odrasli hrošči imajo obliko naboja, telo je dolgo 1 cm, črne barve z mavričnim leskom in šestimi zlatorumenimi pegami na pokrovkah.

Biologija:

Razvoj hroščev zlatopegastega hrastovega krasnika traja eno leto. Odrasli osebki letajo od maja do oktobra, najbolj številčni pa so junija in julija. V tem času se prehranjujejo z listi hrastovih dreves in se razmnožujejo, po oploditvi pa samice odlagajo jajčeca v razpoke v skorji dreves. Ličinke, ki se izležejo iz jajčec, se prevrtajo skozi skorjo, kjer pod lubjem izjedajo rove. Telo ličink je bele barve in brez nog. Na skrajnem zadnjem delu je par trnastih izrastkov. Po nekaj tednih se ličinke zabubijo v bubilnici pod lubjem. Bube so bele barve in imajo nakazane telesne organe odraslih hroščev.
Odrasli osebki so slabi letalci in lahko v 24 urah preletijo največ 2 km, običajno pa manj. Razširjanje osebkov po naravni poti, z aktivnim letenjem, je zato močno odvisno od prisotnosti gostiteljskih rastlin v neposredni okolici. Razširjanje zlatopegastega krasnika na nova območja je na dolge razdalje mogoče z mednarodno trgovino gostiteljskih dreves ter lesa in lesenih izdelkov iz teh dreves. Zlasti problematičen je prenos neolupljenega lesa in lubja.

Ukrep:

Vzorčenje: V kolikor na drevesu odkrijemo izhodne odprtine in serpentinaste rove ličink, z debla ostranimo del skorje s simptomi. Če najdemo ličinke, bube oziroma hrošče, jih shranimo v 70 % alkohol. Če glede na simptome obstaja sum na prisotnost vrste A. auroguttatus, lahko kot vzorec odvzamemo del drevesa s simptomi. Del debla ali veje shranimo v plastično vrečo. Vzorce prenesemo v Laboratorij za varstvo gozdov.

Del rastline:

• deblo

Gostitelji:

• Quercus: zlasti iz skupine rdečih hrastov

Razvojna faza:

• vse razvojne faze

Simptomi:

• sušenje: sušenje posamičnih vej in celotne krošnje od vrha proti dnu
• izločki: na lubju so prisotni temni vlažni madeži
• izletna odprtina: v obliki črke D in velikosti 3 mm, prisotne večinoma na spodnjem delu debla
• rov: serpentinast
• pokanje in odpadanje skorje: • razpoke skorje dolge 5–10 cm, ki nastanejo zaradi oblikovanja celitvenega tkiva okoli rovov ličink

Možne zamenjave z:

• Agrilus: vse vrste krasnikov

Kavčič A. 2016. Agrilus auroguttatus. V: Programi preiskav škodljivih organizmov rastlin - leto 2016. Ljubljana, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: 229-234

Slikovno gradivo

Zlatopegasti krasnik: izhodne odprtine (foto. Hoddle Mark S.)	Zlatopegasti krasnik: ličinka (foto. Hoddle Mark S.)	Zlatopegasti krasnik: mokri temni madeži na lubju (foto. Coleman Tom)
Zlatopegasti krasnik: odmiranje hrastov (foto. Lewis Mike)	Zlatopegasti krasnik: odrasel osebek (foto. Lewis Mike)

Dodatne slike iz rod(ov) Agrilus. Št. slik:24 

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje