Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Priročnik / Zapis o dejavniku

GIS
Azijski ambrozijski podlubnik
Taksonomija

Latinsko ime: Xylosandrus crassiusculus Motschulsky, 1866
Angleško ime: Asian ambrosia beetle
Klasifikacija: Scolytidae, Coleoptera, Insecta, Polymeria, Animalia

Opis

Osnovni podatki

Razširjenost:

Izvira iz Azije, od koder se je uspešno razširil tudi na druge kontinente. Razširjanje je najverjetneje potekalo na račun mednarodne trgovine z gostiteljskimi rastlinami in lesom teh rastlin. Vrsta je danes prisotna v Aziji, Afriki, Severni, Srednji in Južni Ameriki, v Oceaniji in v Evropi. V Evropi je bil X. crassiusculus prvič najden leta 2003, in sicer v Italiji v sestoju obmorskega bora (Pinus pinaster) in hrasta cera (Quercus cerris) v Toskani. Do leta 2010 so hrošče našli že na večjem delu Toskane, do danes pa se je populacija na tem območju uspešno ustalila. Leta 2007 je bila vrsta najdena v Liguriji, in sicer na drevesih rožičevca (Ceratonia siliqua), leta 2010 pa še v Benečiji blizu Benetk. Leta 2014 je bila prisotnost vrste prvič potrjena tudi v Franciji, in sicer v Nici, kjer so osebke našli na 4 drevesih rožičevca.

Morfologija:

Odrasli hrošči so rdečkasto rjave barve in velikosti 1,5 mm (samci) – 3 mm (samice). Telo ličink je bele barve, dolgo približno 3 mm, oblikovano v obliki črke C, s poudarjeno glavino kapsulo in brez nog.

Biologija:

Populacijo sestavljajo večinoma samice, in sicer je razmerje v številu samcev in samic 1 : 10. Vrsta ima običajno 2 generaciji na leto, hrošči pa so aktivni od marca do jeseni. Odrasle samice lahko napadajo nova drevesa od spomladi do jeseni, vendar je po nekaterih podatkih njihova številnost in s tem tudi intenzivnost napada največja spomladi.
Za napad novih gostiteljskih dreves so ključne samice, ki lahko letijo, medtem ko so samci brez kril, namenjeni izključno razmnoževanju in ves čas svojega življenja ne zapustijo rovnega sistema. Za razliko od drugih vrst ambrozijskih hroščev, ki primarno napadajo rastline, ki so v stresu ali kako drugače poškodovane, lahko X. crassiusculus uspešno napade tudi na videz povsem zdrava drevesa.

Ekonomske posledice:

Vrsta spada med škodljive organizme z visoko stopnjo tveganja za zdravje rastlin ne le zaradi širokega spektra ekonomsko pomembnih vrst, ki jih napada, ampak predvsem zaradi sposobnosti nespolnega razmnoževanja, ki omogoča hitro naraščanje števičnosti populacije. Pri tem samci sploh niso potrebni, zato za vzpostavitev aktivne populacije v novem okolju zadostuje že samo nekaj samičk.

Obseg poškodbe:

Hrošči izvrtavajo rovne sisteme pod lubjem in v lesu, v gostitelja vnesejo tudi simbiontske glive iz rodu Ambrosiella, s katerimi se prehranjujejo. Posledica mehanskih poškodb zaradi izdelovanja rovov in razraščanja micelijev gliv je prekinjen pretok vode in hranil po rastlini, kar povzroči venenje listov, odmiranje vej in lomljenje poganjkov ter splošno oslabitev in izčrpanost, ki pogosto vodi v propad celotne rastline. Poleg poškodb, ki negativno vplivajo na vitalnost rastline ali celo povzročijo njen propad, zaradi okužbe z glivo pride tudi do značilnega modrikastega obarvanja lesa, ki dodatno zniža njegovo tržno vrednost.

Ukrep:

Vzorčenje: V primeru, da opazimio simptome, ki omogočajo sum na prisotnost vrste Xylosandrus crassiusculus, prizadeto drevo natančneje pregledamo in poskušamo najti škodljivi organizem, ki je poškodbe povzročil. V primeru, da najdemo osebke (katerikoli razvojni stadij), za katere bo obstajal sum, da pripadajo vrsti Xylosandrus crassiusculus, jih shranimo v 70 % alkohol in odvzamemo kot vzorec. Če osebkov ne najdemo, kot vzorec odvzamemo dele drevesa s simptomi. Dele debla in/ali vej shranimo v plastične vreče.Vse vzorce prenesemo v Laboratorij za varstvo gozdov (LVG) GIS, kjer jih analizirajo.

Del rastline:

Gostitelji:

Razvojna faza:

Simptomi:

Viri

Kavčič A. 2016. Xylosandrus crassiusculus. V: Programi preiskav škodljivih organizmov rastlin - leto 2016. Ljubljana, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: 247-252

Slikovno gradivo

Xylosandrus crassiusculus Xylosandrus crassiusculus Xylosandrus crassiusculus
Azijski ambrozijski podlubnik: črvina v obliki štrlečih paličastih tvorb dolžine 3–4 cm na deblu (foto. Douce G. Keith) Azijski ambrozijski podlubnik: jajčeca in ličinke (foto. Hudson Will) Azijski ambrozijski podlubnik: rovni sistemi v lesu in okužba z glivami Ambrosiella spp. (foto. Andrea Minuto)
Xylosandrus crassiusculus   
Azijski ambrozijski podlubnik: samica (foto. Wright Natasha)   

Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje