Opis

Borova hržica

Taksonomija

Latinsko ime: Thecodiplosis brachyntera Schwagrichen, 1835
Sinonim: Cecidomyia brachyntera Schwagrichen, 1835
Angleško ime: needle shortening gall midge
Nemško ime: Kiefernnadelscheiden-Gallmücke
Klasifikacija: Cecidomyiidae, Diptera, Insecta, Arthropoda, Animalia
Catalogue of Life

Opis

Osnovni podatki

Frekvenca: pogost
Skupina organizmov: žuželke
Tip organizma: defoliator
Vrsta prehranjevanja: primaren parazit

Razširjenost:

Pojavlja se po vsej Evropi (Gagné, 2010). Njena pogostost upada proti vzhodu. Najdena je bila tudi v osrednji Sibiriji. Prekomerne namnožitve so najpogosteje zabeležene prav v srednji Evropi. V Sloveniji jo je našel Janžič na rdečem boru (Pinus sylvestris L.) v letih 1976 in 1977 (Simova – Tošić in sod., 1996). O njej je že pisal tudi Titovšek (1993), ki jo omenja kot moteči dejavnik gozdnega drevja v Sloveniji.

Biologija:

Roji od maja (nižji predeli) do junija (višji predeli). Samica odlaga jajčece pod luske brstov ali pa neposredno v bazo nepopolno razvite iglice. Ličinka se razvija v osnovi iglice, ki se navadno odebeli. V kamrici je navadno ena ličinka, v gradaciji pa tudi do sedem. Mlada ličinka je brezbarvna, starejša ličinka pa je značilno oranžne barve, brez glave, oči in brez nog. Ličinka meri 2,2–2,7 × 0,7–1,0 mm. Iglice ostanejo kratke, porumenijo in v jeseni odpadejo. Odrasla ličinka prezimi v osnovi iglice. Spomladi se zabubi in nekoliko kasneje izletijo odrasle žuželke, velike 2,5–3 mm. Zadek odraslih žuželk je oranžen, oprsje in noge rjavordeče, samica je večja od samca. Tipalke so črne, sestavljene iz 12 členkov, baza tipalke pa ima še dodatna dva členka. Krila imajo tri žile, kakor je pravilo za družino hržic (Cecidomyiidae). Samci imajo podaljšan zadek, samica ima dolgo leglico. Razvije eno generacijo na leto (Gradojević, 1925). Z raziskavo so ugotovili, da dolgoročna fluktuacija gostote populacije borove hržice korelira z dolgoročnimi fluktuacijami temperature (Csóka in sod., 1997).

Naravni sovražniki:

Najpogostejša parazitoida borove hržice sta iz skupine kožekrilcev (Hymenoptera): Platygaster compressicornis in Aprostocetus micantulus, manj pogosta pa sta Pseudencyrtus idmon in Torymus heyeri (Skuhravý in Thuróczy, 2007).

Obseg poškodbe:

Borova hržica je pomemben škodljivec vseh vrst borov v srednji Evropi, kjer je bilo zabeleženih že več izbruhov v 19. in 20. stoletju. T. brachyntera lahko pomembno zmanjša primarno produkcijo napadenega drevesa. Vpliv na napadeno drevo je odvisen od trajanja namnožitve in število iglic, ki ostane na poganjkih po napadu. Močneje poškodovana drevesa postanejo manj vitalna in bolj dovzetna na fakultativne parazite in sekundarne škodljivce. Raziskava na Švedskem je ugotovila, da se letni prirastek lesa rdečega bora z visoko intenziteto poškodb (71 % defoliacija) ni razlikoval od srednje intenzitete poškodb (26 % defoliacija). Zaznali pa so krajše poganjke na zelo poškodovanih borih in sicer eno leto po defoliaciji (Glynn in Lindelöw, 2002).

Del rastline:

list/iglica

Gostitelji:

Pinus mugo
Pinus sylvestris
Pinus

Razvojna faza:

mladje
gošča
drogovnjak
debeljak

Simptomi:

velikost listov: enoletne iglice so krajše
sprememba barve: napadene iglice porumenijo
listje/iglice prezgodaj odpade
šiška: odebeljena osnova iglice, v kateri se razvija ena ali več ličink oranžne barve

Možne zamenjave z:

Diplodia pinea: razlikovalni znak je prisotnost oranžne ličinke v bazi iglice, kar je znak za borovo hržico, in črnih piknidijih (nespolna trosišča) na odmrlih iglicah in odmrlih poganjkih.

Viri

Nikica OGRIS, Maarten DE GROOT. 2016. Pojav borove hržice (Thecodiplosis brachyntera) na Dleskovški planoti v 2016. Novice iz varstva gozdov 9: 27–28. Povezava

na vrh strani