Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Priročnik / Zapis o dejavniku

GIS Invazivke Boletus informaticus DanubeForestHealth LVG FB-VARGO
Rjava pegavost bukovih listov
Taksonomija

Latinsko ime: Petrakia liobae Beenken, Andr. Gross & Queloz (2020)
Klasifikacija: Incertae sedis, Incertae sedis, Incertae sedis, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum

Opis

Osnovni podatki

Razširjenost:

Rjava pegavost bukovih listov je bila opisana na Japonski leta 1997. V Evropi je bila bolezen prvič zabeležena leta 2008 v Švici, v Nemčiji in v Avstriji so jo potrdili leta 2016. V Sloveniji bolezni še nismo našli.

Biologija:

Spomladi, do konca maja, mlade bukove liste okužijo askospore, ki se sproščajo iz spolnih trosišč na odpadlem bukovem listju s prejšnjega leta. Čez poletje in jesen se gliva širi in okužuje listje z nespolnimi trosi. Gliva povzroči močnejše okužbe v bolj vlažnih razmerah. V večjem obsegu se pojavi po poznem zimskem mrazu. Vnos in širjenje glive v osrednji Evropi ni pojasnjena. Pojavlja se tudi v montanskem pasu (800–1500) m. Na razširjanje bolezni verjetno vplivajo tudi podnebne spremembe. Glivo lahko identificiramo le z mikromorfološkim pregledom in z molekularnimi tehnikami.

Naravni sovražniki:

Pršice, suša.

Obseg poškodbe:

Rjava pegavost bukovih listov povzroča rjavenje in prezgodnje odpadanje bukovih listov. Bolezen vpliva na vitalnost, pomlajevanje, zlasti v senci in na lokacijah z visoko zračno vlažnostjo. Daljša spomladanska deževna obdobja povečujejo jakost okužbe. V sestojih z manj vlage in z malo podrasti, je bolezen redkejša oz. je ni. Intenziteta okužb listov se zmanjšuje z oddaljenosti od tal.

Ukrep:

V gozdu ne izvajamo ukrepov. V vrtovih, parkih in drevesnicah lahko odstranjujemo odpadlo listje, na katerih se razvija spolni stadij.

Del rastline:

Gostitelji:

Razvojna faza:

Simptomi:

Možne zamenjave z:

Viri

Cech T.L. 2017. Pseudodidymella fagi, a leaf spot-fungus of European beech new to Austria. Forstschutz Aktuell, 62: 22–26. Gross A., Beenken L., Dubach V., Queloz V., Tanaka K., Hashimoto A., Holdenrieder O. 2017. Pseudodidymella fagi and Petrakia deviata: Two closely related tree pathogens new to central Europe. Forest Pathology: 15. Hashimoto A., Matsumura M., Hirayama K., Fujimoto R., Tanaka K. 2017. Pseudodidymellaceae fam. nov.: Phylogenetic affiliations of mycopappus-like genera in Dothideomycetes. Studies in Mycology, 87: 187–206. Wei C.Z., Harada Y., Katumoto K. 1997. Pseudodidymella fagi gen. et sp. nov. and its hyphomycete anamorph Pycnopleiospora fagi gen. et sp. nov. on Fagus crenata in Japan. Mycologia, 89, 3: 494–502.

Slikovno gradivo

Petrakia liobae Petrakia liobae Petrakia liobae
Petrakia liobae: rjave pege, mlajša okužba (foto. Ogris Niki) Petrakia liobae: rjave pege, mlajša okužba (foto. Ogris Niki) Petrakia liobae: rjave pege, mlajša okužba (foto. Ogris Niki)
Petrakia liobae Petrakia liobae Petrakia liobae
Petrakia liobae: rjave pege, starejša okužba (foto. Ogris Niki) Petrakia liobae: rjave pege, starejša okužba (foto. Ogris Niki) Petrakia liobae: rjave pege, starejša okužba (foto. Ogris Niki)
Petrakia liobae Petrakia liobae Petrakia liobae
Petrakia liobae: rjave pege, trosišča glive (bele zvezdice), nespolni stadij (foto. Ogris Niki) Petrakia liobae: trosišča (foto. Ogris Niki) Petrakia liobae: trosišča in nekroza (foto. Ogris Niki)
Petrakia liobae   
Petrakia liobae: trosišče in nekroza (foto. Ogris Niki)   

Dodatne slike iz rod(ov) Petrakia. Št. slik:1 Prikaži slike


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje