Latinsko ime: Erysiphe flexuosa (Peck) U. Braun & S. Takam. (2000)
Angleško ime: powdery mildew of horse chestnut
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo pogost
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: bolezni listja
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost:
Vrsta najverjetneje izvira iz Severne Amerike, kjer je razširjena v ZDA in Kanadi. V Evropi so o njenem pojavu prvič poročali leta 1999 iz Nemčije in Švice. Kasneje tudi iz ostalih evropskih držav: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Francija, Madžarska, Italija, Litva, Črna Gora, Poljska, Srbija, Slovaška, Španija, Turčija, Velika Britanija in Ukrajina. V Sloveniji je bila E. flexuosa najdena leta 2003.
Morfologija:
Značilne so pepelaste prevleke na zgornji in spodnji strani mladih in starejših listov. Na sivkasto belem miceliju se oblikujejo enostavni konidiofori (trosonosci) s posameznimi cilindričnimi konidiji (nespolni trosi) (25–40 × 9–17 μm). Jeseni se na spodnji stani listov razvijejo kroglasti kazmoteciji (spolna trosišča) (premer 100–150 μm), ki so v začetku rumene do rahlo rjave barve, ob zrelosti črni. Na kazmotecijih se oblikujeta dva tipa priveskov: dolgi z zavitimi konci in kratki, ščetinasti. Kazmoteciji vsebujejo 5–20 askov s po 8 brezbarvnimi askosporami (spolni trosi) (12–25 × 8–13 μm).
Biologija:
Pepelovka se v poletnem času po okuženem gostitelju hitro širi s pomočjo konidijev, ki jih prenaša veter in dežne kapljice. Kazmoteciji, ki se oblikujejo jeseni pa so pomembni za prezimovanje glive v odpadlem listju. Spomladi ob odganjanju novih listov kazmoteciji sproščajo askospore, ki vršijo okužbe mladih listov. V pomoč pri širjenju pepelovke je lahko tudi človek, ki na različne načine premešča okuženo listje.
Ekonomske posledice:
Gliva E. flexuosa kaže dobro invazivno sposobnost, saj se je ob vnosu v Evropo hitro razširila po območju razširjenosti gostiteljskih rastlin. Pepelovka lahko predstavlja dodatno težavo predvsem za divje kostanje, ki so že prizadeti zaradi listnega zavrtača (Cameraria ohridella) in listne sušice (Guignardia aeculi). Stankeviciene in sod. (2010) v Litvi ocenjujejo, da je škoda zaradi delovanja E. flexuosa v preučevanem obdobju konstantna, medtem ko škoda zaradi delovanja listnega zavrtača v istem obdobju eksponentno narašča. Okuženim drevesom se zmanjša predvsem estetska vrednost, ni pa zabeleženih posebnih gospodarskih škod zaradi delovanja E. flexuosa.
Obseg poškodbe:
Ob močni okužbi se zmanjša asimilacijska površina listja, poveča se izguba vode, vse skupaj pa vpliva na sposobnost fotosinteze in transpiracijo. Listi prezgodaj odpadejo.
Ukrep:
Posebnih ukrepov ob najdbah se ne izvaja. V vrtovih, parkih in drevesnicah bi lahko za zatiranje po potrebi uporabili primerne fungicide. Lahko pa se preventivno z ustrezno nego izboljšuje tudi rastne razmere in splošno zdravstveno stanje vrednejših gostiteljskih dreves: npr. zagotavljanje ustreznega rastišča, dognojevanje, odstranjevanje okuženega listja jeseni, previdnost pri obžagovanju ipd.
Opombe:
Gliva je bila najprej opisana kot Uncinula flexuosa, vendar je bila po genetskih študijah preimenovana v Erysiphe flexuosa. Vrsta se relativno dobro loči od ostalih pepelovk, zaradi morfoloških značilnosti kazmotecijev in ozke skupine gostiteljev. Stankeviciene in sod. (2010) ugotavljajo, da obstajajo razlike v občutljivosti posameznih osebkov na okužbe z E. flexuosa. Predvidevajo, da razlog tiči v debelini kutikule listov ali drugih biokemičnih lastnostih dreves.
Del rastline:
- list/iglica
Gostitelji:
- Aesculus hippocastanum
- Aesculus
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- bela prevleka
Ale-Agha, N., Boyle, H., Braun, U., Butin, H., Jage, H., Kummer, V., Shin, H. D. 2008. Taxonomy, host range and distribution of some powdery mildew fungi (Erysiphales). Schlechtendalia 17: 39-54.
Bolay, A. 2000. L’oidium desmarronniers envahit la Suisse. Revue suisse Viticulture, Arboriculture, Horticulture 32: 311-313.
Braun, U., Cook, R. T. A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures: 707 str.
Stankeviciene, A., Snieskiene, V., Lugauskas, A. 2010. Erysiphe flexuosa - the new pathogen of Aesculus hippocastanum in Lithuania. Phytopathologia 56: 67-71.
Tozlu, E., Demirci, E. 2010. First report of powdery mildew of Aesculus hippocastanum caused by Erysiphe flexuosa in Turkey. Australasian Plant Disease Notes 5: 61-62. https://doi.org/10.1071/DN10022
Zimmermannova-Pastirčakova, K., Adamska, I., Blaszkowski, J., Bolay, A., Braun, U. 2002. Epidemic spread of Erysiphe flexuosa (North American powdery mildew of horse-chestnut) in Europe. Schlechtendalia 8: 39-45.
Brglez A. 2026. Erysiphe flexuosa. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=1003
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Pepelovka divjega kostanja: okuženo listje divjega kostanja rjavi, se zvija in predčasno odpade (foto. Kunca Andrej) | Pepelovka divjega kostanja: temno rjav kazmotecij z dvema tipova priveskov: dolgi, z zavitimi konci in kratki, ščetinasti (foto. Van Steenwinkel Carina) | Pepelovka divjega kostanja: začetna okužba, vidne manjše zaplate micelija na zgornji strani lista divjega kostanja (foto. Tande Connie) |
Dodatne slike iz rod(ov) Erysiphe. Št. slik:22 
na vrh strani