Latinsko ime: Calyptospora goeppertiana J.G. Kühn (1869)
Sinonim: Pucciniastrum goeppertianum (J.G. Kühn) Kleb. (1904)
Angleško ime: silver fir needle rust
Nemško ime: Tannennadelrost
Klasifikacija: Pucciniastraceae, Pucciniales, Pucciniomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: redek
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: rje
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost:
Rja je razširjena na severni polobli. Prisotna je v Kanadi in severu ZDA, vse do zahodnega predela Mehike (Sinclair in Lyon, 2005). V Evropi je rja prisotna v državah severne ter srednje Evrope (Avstrija, Nemčija, Švica, Nizozemska, Danska, Poljska, Norveška, Švedska ter Finska). Poročanj o najdbi rje v Sloveniji ni.
Morfologija:
Vrsta ima več razvojnih stadijev. Na jelkah (Abies spp.) razvije spermogone s spermaciji, kot drobne kupolaste rumene blazinice, ki kasneje porjavijo. Te se razvijejo na obeh straneh iglic tekočega leta. Kasneje se na spodnji strani iglic razvijejo belkasti mešički, eciji, ki so navadno razporejeni v dveh vrstah. V ecijih se razvijejo eciospore, ki so rumene do oranžne barve, elipsoidne oblike ter z drobno bradavičasto steno. Merijo 18–30 × 10–18 µm in nastajajo v verigah. Okužujejo dikariontske gostitelje (Vaccinium spp.), na katerih rja zaključi še dva razvojna stadija.
Okužba gostiteljev Vaccinium spp. z rjo se širi po floemu stebel, kjer ta povzroči zadebelitev tkiva stebelc tekočega leta. Hude okužbe povzročijo značilen videz čarovniških metel. Tkivo vejic postane gobasto in se obarva rumenkasto do rdeče-rjavo. Rast listov je zakrnjena. Rja razvije telije v povrhnjici okuženih stebel. Telije prepoznamo kot izrazito rdeče-rjavo plast ali skorjo, ki obdaja zadebeljene predele stebel. V telijih se razvijejo teliospore, ki merijo 42 × 12–22 µm, imajo ena do štiri celice in temno rjavo celično steno. Kaljenje teliospor povzroči nastanek bazidijev z bazidiosporami, ki nato okužijo iglice nove rastne sezone gostiteljskih vrst jelk. Rja tako sklene svoj razvojni krog.
Biologija:
Rja jelovih iglic je malo raziskana, dvodomna, vrsta za katero je značilno, da nima uredinijskega stadija (Sinclair in Lyon, 2005; Scholler in sod., 2022). Za njen popolni razvoj sta potrebna dva gostitelja. Glavni (dikariontski) gostitelji zajemajo številne vrste iz rodu Vaccinium. Rja je večinoma poročana na ameriških vrstah, med drugim v Evropi na brusnici (Vaccinium vitis-idaea). Nabor sekundarnih (haplontskih) gostiteljev obsega številne vrste iz rodu jelk (Abies spp.), pri čemer je večina poročanj prisotnosti rje na ameriških vrstah. V Evropi je bila rja do sedaj poročana na navadni jelki (Abies alba).
Raziskovalci menijo, da bi v primeru odsotnosti sekundarnega gostitelja, bazidiospore lahko okužile tudi gostitelja na katerem so nastale tj., Vaccinium spp. (Sinclair in Lyon, 2005).
Na iglicah jelk tekočega leta se poleti na obeh straneh iglic razvijejo spermogoni. Pozno poleti ali jeseni se nato na spodnji strani iglic razvijejo eciji, katerih spore kužijo primarnega gostitelja Vaccinium spp. Prve okužbe potekajo od poznega poletja vse do pomladi oz. začetka poletja novega leta, saj rja prezimi v okuženih iglicah. Prihodnje leto spomladi dozorijo teliji, katerih spore kalijo v vlažnih razmerah in tvorijo bazidije na istem gostitelju. Ob primernih pogojih je dovolj že 18 ur, za tvorbo in kalitev bazidiospor ter posledično okužbo novih iglic jelk. Ko bazidiji dozorijo, se bazidiospore sproščajo v vlažnih razmerah, tj. po dežju, ko temperatura dosega 10–25 °C.
Ekonomske posledice:
O ekonomski škodi, ki jo povzroča rja, poročajo zlasti iz vzhodne Kanade. Ta v nasadih, zlasti na V. angustifolium (ameriška borovnica), povzroča izpad pridelka. O škodi na haplontskih gostiteljih (Abies spp.) pa občasno poročajo predvsem v nasadih božičnih drevesc, kjer rja s predčasnim osipom iglic povzroča redčenje krošnje in s tem tudi zniževanje njihove ekonomske vrednosti.
Ukrep:
Pridelovalci, kot stalno prakso, nasade sadnih vrst Vaccinium spp. preventivno požigajo v tri letnih intervalih. Učinkovitost te prakse je sicer vprašljiva, saj lahko rja v rizomih (tj. podzemno steblo) preživi tudi visoke temperature. V splošnem se priporoča tudi odstranitev haplontskih gostiteljev (Abies spp.) iz okolice nasadov, v razdalji 300 m. Za kemično zatiranje ni predpisanih specifičnih tretmajev, so pa učinkoviti nekateri sistemični fungicidi.
Opombe:
Rja jelovih iglic povzroča rumenenje in predčasen osip iglic vrst iz rodu Abies, na vrstah iz rodu Vaccinium pa povzroča deformacije poganjkov tekočega leta, v strukturo podobno čarovniškim metlam zaradi katerih vrste ne obrodijo jagod. Rja se lahko v rizomih Vaccinium spp. ustali in je na območju tako prisotna tudi več let.
Del rastline:
- list/iglica
Gostitelji:
- Abies (haplontski gostitelj)
- Vaccinium vitis-idaea (dikariontski gostitelj)
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- trosišča: na iglicah jelke, na spodnji strani, poleti oblikuje ecije. Ko dozorijo, na vrhu počiju in sprostijo oranžnorumene eciospore
- trosišča: na listih dikariontskega gostitelja oblikuje poleti rumena ležišča letnih spor, urediniji, jeseni pa rjava ležišča zimskih spor, teliji
Možne zamenjave z:
- Pucciniastrum epilobii: ločevanje možno na podlagi morfološkega pregleda eciospor. Stene eciospor so pri P. epilobii gladke, pri C. goeppertianum pa fino bradavičaste
Sinclair W. A., Lyon H. H. 2005. Diseases of trees and shrubes, second edition. Ithaca, New York, Cornell University Press: 680 str.
Termorshuizen A. J., Swertz, C. A. 2011. Roesten van Nederland (Dutch Rust Fungi). Nizozemska, Aad Termorshuizen, samozaložba: 423 str.
Scholler M., Braun U., Buchheit R., Schulte T., Bubner B. 2022. Studies on European rust fungi, Pucciniales: molecular phylogeny, taxonomy, and nomenclature of miscellaneous genera and species in Pucciniastraceae and Coleosporiaceae. Mycological Progress 21, 64. https://doi.org/10.1007/s11557-022-01810-3
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Ziller, W.G. 1974. The Tree Rusts of Western Canada. Victoria, BC, Canadian Forestry Service Publication 1329: 272 str.
Krebill R. G. 1972. Pucciniastrum goeppertianum in Abies lasiocarpa in the Rocky Mountain States. The American Midland Naturalist, 87, 2: 570-576
Kadunc M. 2026. Calyptospora goeppertiana. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=187
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Rja jelovih iglic: okuženi poganjki Vaccinium angustifolium (foto. Slemmons Caleb) | Rja jelovih iglic: značilni poganjki, ki spominjajo na čarovniške metle, na ameriški borovnici (foto. Watt Bruce) |
Dodatne slike iz rod(ov) Calyptospora, Pucciniastrum. Št. slik:9 
na vrh strani