Ime dejavnika: Mehanska poškodba naravnega izvora
Klasifikacija: abiotski dejavniki
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo pogost
- Skupina organizmov: abiotske poškodbe
- Tip bolezni: poškodbe skorje in debla
Razširjenost:
Mehanske poškodbe na skorji povzročata predvsem srna (Capreolus capreolus) in navadni jelen (Cervus elaphus). Areal srne zavzema območje celotne Evrope, razen sredozemskih otokov, Irske, Islandije ter severnega dela Skandinavije. Areal jelena obsega območje celotne Evrazije, razen Peloponeza, Krete, Sicilije, Balearov, Islandije ter severnega dela Skandinavije. Za obe vrsti so najbolj ugoden življenjski prostor listnati in mešani gozdovi z gosto podrastjo. V Sloveniji sta obe vrsti razširjeni vse do drevesne meje.
Na pojav poškodb vplivajo gostota populacij divjadi ter količina in razporeditev prehranskih virov. Prehranski viri so odvisni od zgradbe gozda, razporeditve krmišč in količine krme. Na omenjene dejavnike pa vplivamo ljudje z upravljanjem gozdov in divjadi. Dober kazalnik usklajenosti med obema sistemoma je stopnja poškodovanosti gozdov oziroma njihova sposobnost naravne obnove.
Morfologija:
Navaden jelen je sodoprsti kopitar s plečno višino 110 so 150 cm. Poleti ima rdečkasto rjavo, pozimi pa sivkasto dlako. Tehta od 100 pa vse do 350 kg. Samci imajo veliko razvejano rogovje in izrazito vratno grivo. Samice nimajo rogovja.
Srna je sodoprsti kopitar s plečno višino od 60 do 75 cm. Tako kot jeleni imajo poleti rdečkasto rjavo, pozimi pa sivkasto dlako. Na zadku imajo belo liso in kratek rep.
Biologija:
Poškodbe lubja so sezonsko pogojene. Povezane so s pomanjkanjem hrane in združevanjem divjadi v trope. Največ poškodb naredijo v jesenskem in zimskem času. Ob nastopu jeseni se začno združevati in pariti, sočasno pa si morajo ustvariti dovolj tolšče za preživetje zime. V tropih iščejo mirna mesta, kjer bodo zaščiteni pred zimskimi vplivi. Ugodno zavetje jim nudijo smrekovi nasadi. Ko začne primanjkovati hrane, intenzivno lupijo lubje, ki vsebuje hranljive snovi. Lupljenja lubja se lotijo tudi v dolgih sušnih obdobji, saj vsebujejo vodo.
Naravni sovražniki:
Naravni sovražniki srnjadi in jelenjadi so veliki plenilci. Na številčnost njihovih populacij pa je v preteklosti močno vplival prekomeren lov in ponekod celo iztrebljanje. Povečano smrtnost med srnami povzroča tudi promet in mehanizirano kmetijstvo.
Ekonomske posledice:
Lupljenje lahko zmanjša volumenski prirastek do 25 %. Poškodbe slabijo vitalnost dreves in omogočajo vdor trohnobe v les, kar zmanjšuje kakovost lesnih sortimentov. Na širjenje trohnobe pomembno vpliva velikost ran. Zaradi zmanjšane vitalnosti postanejo sestoji bolj dovzetni za abiotske poškodbe.
Obseg poškodbe:
Poškodbe so raznolikih oblik, še najbolj pa so podobne pravokotnikom in elipsam. Med seboj se razlikujejo tudi po velikosti, pri čemer lahko glede na površino poškodovanega debla ocenjujemo stopnjo poškodovanosti s pomočjo štiristopenjske lestvice. Hitrost zaraščanja rane je odvisna od njenega obsega, vitalnosti drevesa, časa nastanka in drugih dejavnikov. Kalus se zarašča predvsem v horizontalni smeri, v povprečju štiri milimetre na leto. Na zmanjšanje škode bi lahko vplivala tudi ustrezna razmeščenost krmišč. Največ lupljenja namreč prihaja na predelih kjer živali iz dnevnega zatočišča prihajajo na krmišče.
Ukrep:
Na zmanjšanje poškodb lahko vplivamo z lovom in krmljenjem. Z lovom vplivamo na njihovo številčnost ter spolno in starostno strukturo. S pravilnim, ekološko podkrepljenim odstrelom lahko vplivamo na zmanjšanje velikosti tropov. V trope se najraje združujejo košute in mlada jelenjad, ki imajo zaradi brejosti in dojenja tudi večje prehranske potrebe. Samcev je manj, ker jih zaradi trofejnega lova raje odstrelimo. Pomembna je tudi ustrezna razmeščenost krmišč, ki odločilno vpliva na prostorsko razporeditev jelenjadi, predvsem v zimskem času, ko se zadržujejo v njihovi neposredni bližini.
Opombe:
Živali z zobmi trgajo in lupijo lubje. To počno zaradi primanjkovanja ostalih prehranskih virov, kar je najpogosteje posledica hladnega dela letnega časa in ostalih dejavnikov. Gozdove pestrih struktur smo ponekod spremenili v monokulture iglavcev, s čimer rastlinojedim živalim siromašimo naravne vire hrane. Poleg tega jih z lovom preganjamo in spravljamo v stres, zaradi česar jim primanjkuje območji za počitek in krmljenje. To privede do povečanega zanimanja za druge vire hrane, kot sta borovo in smrekovo lubje.
Del rastline:
- deblo
- korenine in koreničnik
- veja
Gostitelji:
- Listavci
- Iglavci
Razvojna faza:
- debeljak
- drogovnjak
- vse razvojne faze
Simptomi:
- pokanje in odpadanje skorje: objedanje skorje od divjadi, sečnospravilnih opravil v gozdu
Bogovič G. 2009. Analiza ustreznosti razmeščanja krmišč z vidika zmanjševanja škod v gozdnem prostoru na primeru posavskega lovsko-upravljavskega območja : diplomsko delo - univerzitetni študij. Diplomsko delo. Ljubljana. [Dostopano 19 september2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=15756
Jakša J. 2008. Poškodbe gozdnega drevja ter zaščita naravnega mladovja in sadik gozdnega drevja pred rastlinojedo parkljasto divjadjo. https://www.dlib.si/results/?&query=%27rele%253dGozdarski%2bvestnik%27, letnik 66, številka 7/8, str. 357–372.
Lovska zveza Slovenije. Navadni jelen. [Dostopano 23 september 2025]. Pridobljeno s: https://www.lovska-zveza.si/prostozivece-zivali/sesalci/navadni-jelen/?utm_source=chatgpt.com
Lovska zveza Slovenije. Srna. [Dostopano 23 september 2025]. Pridobljeno s: https://www.lovska-zveza.si/prostozivece-zivali/sesalci/srna/
Malík V., Karnet P. 2007. Game damage to forest trees. Journal of Forest Science, 53(9), 406–412. https://doi.org/10.17221/2143-jfs
Teran B. 2009. Škode po jelenjadi v GGE Kokra : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij. Diplomsko delo. Ljubljana, B. Teran. [Dostopano 23 september 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=37897
Žemva A. 2007. Problematika poškodb od jelenjadi zaradi obgrizenja in lupljenja drevja ter ukrepi za njihovo preprečevanje v OE Bled ZG. Diplomsko delo. Ljubljana, A. Žemva. [Dostopano 23 september 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=15499
Kavčič T. 2026. Mehanska poškodba naravnega izvora. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=247
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Mehanska poškodba: drevo, ki ga je poškodoval jelen z lupljenjem (foto. Norbert Frank) | Mehanska poškodba: jelenjad je obgrizla smrekovo deblo (foto. Jurc Dušan) | Mehanska poškodba: mehanske poškodbe na smrekovih deblih je povzročila jelenjad z lupljenjem skorje (foto. Jurc Dušan) |
na vrh strani