Latinsko ime: Ascodichaena rugosa Butin (1977)
Anamorf: Psilospora quercus Rabenh. (1870); Polymorphum quercinum (Pers.) Chevall. (1822); Psilospora faginea (Pers.) Rabenh. (1856)
Angleško ime: black bark scab of beech
Nemško ime: Schwarzer Rindenschorf der Buche
Klasifikacija: Ascodichaenaceae, Rhytismatales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo pogost
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: poškodbe skorje in debla
- Vrsta prehranjevanja: sekundaren parazit
Razširjenost:
Gliva je razširjena po vsej Evropi z izjemo Pirenejskega polotoka ter po vzhodnem delu Severne Amerike.
Morfologija:
Ascodichaena rugosa je gliva iz družine Ascodichaenaceae, ki se pojavlja v dveh morfoloških oblikah: spolni (teleomorf) in nespolni (anamorf). Anamorfni stadij je pogostejši in se kaže kot temno rjave do črne elipsoidne lise na gladki skorji dreves, zlasti bukve. Te lise so sestavljene iz hrapavega ali bradavičastega tkiva, kjer so hife glive prepletene s celicami skorje gostitelja. Na robovih teh lis se nahajajo piknidiji, vidni kot velike črne pikčaste strukture, ki proizvajajo konidije za nespolno razmnoževanje. Teleomorfni stadij je redkejši in ga prepoznamo po črnih apotecijih, velikosti 1–2 mm, ki so podolgovate in nepravilne oblike z razpokami ali zvezdastimi odprtinami. Aski v apotecijih vsebujejo različno število askospor, ki so brezbarvne, bradavičaste, jajčaste do elipsoidne oblike, velikosti 18–24 × 13–16 µm.
Biologija:
Gliva se širi predvsem preko konidijev, ki jih veter ali dež prenese na nova mesta okužbe. Okužba se običajno začne na poškodovani ali oslabljeni skorji dreves, kjer gliva prodre v tkivo in se tam razvija. Razvoj glive je odvisen od okoljskih pogojev, zlasti vlažnosti in temperature. Optimalni pogoji za rast in razmnoževanje glive so visoka vlažnost in zmerne temperature.
Ekonomske posledice:
Ascodichaena rugosa okužuje predvsem bukev, vendar je njen vpliv na zdravje dreves in gospodarsko vrednost lesa še vedno predmet raziskav. Nekateri avtorji menijo, da gliva deluje kot šibek parazit ali celo kot endofit, ki ne povzroča večje škode drevesom. Vendar pa lahko ob močnih okužbah pride do estetskih poškodb na skorji, kar lahko vpliva na vrednost okrasnih dreves ali dreves v urbanih območjih. Poleg tega lahko okužba oslabi drevo in ga naredi bolj dovzetnega za druge patogene ali škodljivce. V gozdarstvu je vpliv Ascodichaena rugosa na kakovost lesa in gospodarsko vrednost sestojev še vedno slabo razumljen, zato so potrebne nadaljnje raziskave za oceno njenega dejanskega vpliva.
Obseg poškodbe:
Ascodichaena rugosa je gliva, ki okužuje predvsem navadno bukev in nekatere vrste hrastov. Na skorji okuženih dreves se pojavijo črne, pegaste ali progaste prevleke, ki so posledica razvoja glive v plasti skorjine plute. Te prevleke so običajno vidne ob vznožju debel in so lahko estetsko moteče, vendar ne povzročajo večjih fizioloških poškodb drevesa.
Gliva je specializiran parazit skorje in naseljuje le celice plasti skorjine plute. S sesalnimi bradavicami (havstoriji) parazitira celice, ki jih je oblikoval felogen nazadnje in še imajo celično jedro ter celični sok. Drevo se na okužbo odzove s povečano tvorbo celic, kar povzroči, da postane površje skorje grbasto.
Čeprav okužba z Ascodichaena rugosa povzroča vidne spremembe na skorji, raziskave kažejo, da gospodarska škoda zaradi te glive ni pomembna. Gliva ne vpliva bistveno na rast ali vitalnost dreves, zato njena prisotnost ne zahteva posebnih ukrepov za zatiranje.
Ukrep:
V primerih močnih okužb na okrasnih ali parkovnih drevesih, in ko so te okužbe estetsko moteče, se lahko uporabi fungicide, vendar je treba njihovo uporabo skrbno pretehtati glede na možne vplive na okolje in neciljne organizme.
Del rastline:
- deblo
Gostitelji:
- Fagus sylvatica
- Quercus: samo do starosti 10 let
Razvojna faza:
- debeljak
Simptomi:
- trosišča: pegaste ali progaste črne prevleke skorje različne velikosti
Jurc D., Ogris N., Jurc M. 2007. Gliva novčičasta biskonjoja (Biscogniauxia nummularia) povzroča pooglenitev navadne bukve (Fagus sylvatica) na Brkinih. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 13 str. https://www.zdravgozd.si/dat/pdp/p652.pdf
Maček, J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: Zveza gozdarskih društev, Gozdarska založba: 448 str.
Butin H. 1995. Tree diseases and disorderes: causes, biology, and control in forest and amenity trees. New York, Oxford university press.
Hočevar Š. 2026. Ascodichaena rugosa. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=251
Slikovno gradivo
|
|
||
| Črni škrlup bukove skorje (Ascodichaena rugosa) na Fagus sylvatica: znak, na bukvi (foto. Kunca Andrej) |
na vrh strani