Latinsko ime: Asterosporium asterospermum (Pers.) S. Hughes (1958)
Klasifikacija: Incertae sedis, Incertae sedis, Incertae sedis, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: poškodbe skorje in debla
- Vrsta prehranjevanja: saprofit
Razširjenost:
Vrsto najdemo na skorji debla in vej odmrlih dreves rodu Fagus v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Najdbe fosilnih ostankov pričajo o prisotnosti vrste v osrednji Evropi že od poznega oligocena.
Morfologija:
Trosišča (acervuli) so tik pod površjem skorje (subepidermalni). Napolnjeni so s črnkasto gmoto spor. Na plano pridejo skozi razpokano povrhnjico. Konidiji so večcelični, zvezdastih oblik, temnorjave barve in merijo 40–50 μm. Mladi konidiji so brezbarvni.
Biologija:
Gliva je saprofitski in monofagen organizem, ki naseljuje mrtvo skorjo vej in debel dreves rodu Fagus. Njena vloga v naravi je razkroj bukovega lesa. Pogosto je med prvimi saprofitskimi organizmi, ki naselijo odmrlo drevo. Verjetno na račun tega, da v rastlini prebiva kot endofit, ki ne povzroča nobene škode. Njena pogostost se povečuje z večjim premerom drevesnih ostankov. Nahajajo se tudi na predelih, kjer so odmrle veje še vedno pritrjene na deblo. Poznamo samo nespolno obliko.
Ekonomske posledice:
Ker gre za endofita, obstaja možnost, da se vrsta lahko obnaša tudi kot fakultativni patogen. Vendar za to manjkajo raziskave. Ker razkraja les bukve, lahko tehnično razvrednoti les in tako vpliva na njegovo ceno.
Obseg poškodbe:
Vrsta na splošno razkraja odmrl les, vendar je bila zabeležena tudi kot blag patogen, ki povzroča raka na Fagus crenata and Fagus sylvatica.
Ukrep:
Ob najdbi ni potrebno ukrepati.
Opombe:
Pri nas je bil na območju Spodnje Trente zaznan poseben primer, ko so bukvam odmirale veje, enakomerno razporejene po celi krošnji. Drevesom so odvzeli vzorce, v laboratoriju za varstvo gozdov pa so iz sporadičnih nekroz na skorji izolirali prisotne glive v čisto kulturo. V izolatih sta bili dve endofitni glivi, v 77% je šlo za obravnavano vrsto Asterosporium asterospermum, druga identificirana vrsta je bila Fusicoccum macrosporum. Drevesa so bila domnevno v sušnem stresu, zaradi česar jim je upadla vitalnost. V dani situaciji sta endofitni glivi postali parazitski.
Del rastline:
- skorja
- deblo
- veja
Gostitelji:
- Fagus sylvatica
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- trosišča: subepidermalni acervuli, 1-2 mm veliki
Faces of fungi, 2018. Asterosporium asterospermum – Facesoffungi number: FoF 04118. https://www.facesoffungi.org/asterosporium-asterospermum/?utm_source=chatgpt.com (1. 10. 2025)
Butin H., Kowalski T. 1983. The natural pruning of branches and their biological preconditioning. I. The fungus flora of beech (Fagus sylvatica L.). European Journal of Forest Pathology, 13, 5/6, 322-334.
Hyde K., Amuhenage T., Apurillo C., Asghari R., Aumentado H., Bahkali A., Bera I., Bhunjun C., Calabon Chandrasiri S., Chethana K., Doilom M., Dong W., Fallahi M., Kapov S., Khyaju S., Le L., Li C., Li Q., et al. Dai D. 2023. Fungalpedia, an illustrated compendium of the fungi and fungus-like taxa. Mycosphere, 14(1), 1835–1959. https://doi.org/10.5943/mycosphere/14/1/22
Kowalski T., Kehr R. 1992. Endophytic fungal colonization of branch bases in several forest tree species. Sydowia, 44, 137-168.
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Ogris N., Jurc D., Brglez A. 2017. Poročilo o preskusu št. LVG 2017 139. Gozdarski inštitut Slovenije, Laboratorij za varstvo gozdov. https://www.zdravgozd.si/dat/pdp/LVG2017139.pdf?utm_source=chatgpt.com (pridobljeno 6. 10. 2025)
Worobiec G., Worobiec E., Gedl P., Kowalski R., Peryt D., Tietz O. 2023. Fossil history of fungus host-specificity: Association of conidia of fossil Asterosporium asterospermum with macro- and microremains of Fagus. Fungal Biology, 127(9), 1312–1320. https://doi.org/10.1016/j.funbio.2023.07.005
Kavčič T. 2026. Asterosporium asterospermum. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=253
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Asterosporium asterospermum: mladi konidiji (foto. Ogris Niki) | Asterosporium asterospermum: trosišča na skorji (foto. Jarling René) | Asterosporium asterospermum: zreli konidiji (foto. Ogris Niki) |
na vrh strani