| Navadna cepilistka | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Schizophyllum commune Fr. (1815)
Sinonim: Schizophyllum alneum (L.) J. Schröt. (1888)
Angleško ime: common porecrust, common split-gill, splitgill
Nemško ime: gemeiner Spaltblättling
Klasifikacija: Schizophyllaceae, Agaricales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo pogost
- Skupina organizmov: makroglive
- Tip bolezni: lesne trohnobe
- Vrsta prehranjevanja: fakultativen parazit
Razširjenost
Gliva je razširjena po vseh kontinentih, razen na Antarktiki.
Morfologija
Trosnjaki izraščajo neposredno iz lesnega tkiva. Beta običajno ni, ali pa je zelo kratek. Površina trosnjakov je bela in poraščena, včasih rahlo vijolična. Široki so običajno 1–3 cm, debeli 0,3–1 cm. Pogosto so bočno zaraščeni s sosednjimi trosnjaki. So pahljačastih oblik. Na spodnji strani se nahajajo lističi rožnato sive barve, ki so žarkasto razporejeni od mesta pritrditve, na ostrinkih podolžno razcepljeni (od tod tudi slovensko ime). Spore so valjaste do elipsoidne, gladke in merijo 4–6 × 1,5–2,5 µm. Trosni prah je bel. Nima značilnega vonja ali okusa.
Biologija
Pogosto jo opazimo na odmrlem lesu in oslabljenih drevesih listavcev. V času sušnih razmer se razcepljene lamele skrčijo, ob dežju pa se ponovno navlažijo in razprejo, s čimer razkrijejo trosovnico, v kateri nastajajo spore. Preživi lahko več ciklov sušenja in ponovne hidracije. Dolgožive trosnjake lahko opazimo skozi celo leto. Ima več paritvenih tipov, ki se lahko med seboj uspešno razmnožujejo. Gliva običajno razkraja odmrle rastlinske ostanke, zaradi česar ima pomembno vlogo pri kroženju snovi.
Je izjemno prilagodljiva vrsta z visoko genotipsko in fenotipsko raznolikostjo, zaradi česar je razširjena po celem svetu. Kot saprofit lahko uspeva na širokem spektru rastlinskih ostankov. Pojavlja se tudi kot parazit in celo endofit. Preživi lahko v razmerah z visokim tlakom, visoka sevanja (60-krat višja kot človek) in je edina znana vrsta prostotrosnic, ki lahko uspeva tudi brez kisika. Poleg tega je dober modelni organizem za raziskave materialov iz micelija, sestavo celičnih sten in proizvodnjo molekul, ki so zanimive za medicinske in industrijske namene.
Glive, ki so razširjene po celem svetu, so si lahko na videz podobne, med tem ko se med seboj genetsko razlikujejo do te mere, da bi jih lahko obravnavali kot ločene vrste. Genetske raziskave pri tej glivi pa so pokazale ravno nasprotno – po celem svetu ostaja genetsko dovolj enotna, da jo lahko obravnavamo kot eno samo vrsto.
Pogosto jo obravnavamo kot oportunističnega patogena poškodovanih listavcev zaradi sončnega ožiga, sušnega in/ali vročinskega stresa.
Ekonomske posledice
Vrsta lahko povzroča trohnenje predhodno ranjenih sadnih, okrasnih in gozdnih dreves, s čimer tehnično razvrednoti les.
Obseg poškodbe
Običajno razkraja že odmrl les, lahko pa povzroča trohnenje predhodno ranjenih in oslabljenih dreves. Okužen les lahko predstavlja vstopno mesto drugim škodljivim organizmom. Širjenje trohnobe je hitrejše ob za rastlino neugodnih vremenskih pogojih (sušne razmere, nizke temperature).
Ukrep
Ob najdbi ni potrebno ukrepati. Priporočljiva je previdnost pri izvajanju sečnje, da se izognemo poškodbam dreves, in vzdrževanje dobrega zdravstvenega stanja dreves z ustreznimi gojitvenimi ukrepi.
Del rastline:
- deblo
- veja
Gostitelji:
- Listavci
- Iglavci
Razvojna faza:
- debeljak
- drogovnjak
Simptomi:
- trosišča: trosnjaki so do 5 cm veliki, tanki, kožasti, polkrožni z zavitim ali nazobčanim robom. Zgornja stran je siva in dlakava. Spodnja stran ima v obliki pahljače raporejene lističe rjavkaste barve
- trohnoba: bela, v beljavi
First nature, (b.l.). Schizophyllum commune. https://www.first-nature.com/fungi/schizophyllum-commune.php (5. 12. 2025)
Kleijburg F. E., Wösten H. A. 2025. The versatility of Schizophyllum commune in nature and application. Fungal Biology Reviews, 53, 100431. https://doi.org/10.1016/j.fbr.2025.100431
Kuo M. 2021. Schizophyllum commune. http://www.mushroomexpert.com/schizophyllum_commune.html (5. 12. 2025)
MicrobeWiki (b.l.). Schizophyllum commune. https://microbewiki.kenyon.edu/index.php/Schizophyllum_commune (5. 12. 2025)
Takemoto S., Nakamura H., Imamura Y., Shimane T. 2010. Schizophyllum commune as a ubiquitous plant parasite. Japan Agricultural Research Quarterly JARQ, 44(4), 357–364. https://doi.org/10.6090/jarq.44.357
Kavčič T. 2026. Schizophyllum commune. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=286
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Navadna cepilistka: trosnjaki (foto. Jurc Dušan) | Navadna cepilistka: trosnjaki (foto. Ogris Niki) | Navadna cepilistka (Schizophyllum commune) na Fagus sylvatica: trosišče, na bukvi (foto. Kunca Andrej) |
|
|
|
|
| Navadna cepilistka (Schizophyllum commune) na Fagus sylvatica: trosišče, na bukvi (foto. Kunca Andrej) | Schizophyllum commune: gliva (foto. Rot Bojan) | Schizophyllum commune: gliva (foto. Rot Bojan) |
na vrh strani