Latinsko ime: Fistulina hepatica (Schaeff.) With. (1792)
Angleško ime: angleški: beefsteak fungus, beefsteak polypore, poor man's steak, ox tongue, tongue mushroom
Nemško ime: Hartröte Eiche
Klasifikacija: Fistulinaceae, Agaricales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: makroglive
- Tip bolezni: lesne trohnobe
- Vrsta prehranjevanja: fakultativen parazit
- Ogrožena vrsta: redka vrsta (R)
Razširjenost:
Vrsta je razširjena v Evropi, Afriki, Avstraliji in Severni Ameriki.
Morfologija:
Trosnjaki v obliki gobe rastejo v šopih na deblih in panjih. So enoletni, sočni, mesnati, rdeče barve, v obliki jezika ali jeter (od tod tudi ime). Na ugodnih rastiščih lahko trosnjaki tehtajo tudi več kilogramov. Bet je zelo kratek, ali pa ga sploh ni. Klobuk je širok 5–20 cm in debel 2–6 cm. Debeli se od roba proti betu. Je hrapav, želatinast, nekoliko mazav, krvavo ali mesnato rdeč. Meso je debelo, vlaknato temno rdeče barve s škrlatnimi lisami. Na mestu prereza izloča temno rdeč sok. Je kiselkastega vonja in trpkega okusa. Trosovnica ima drobne in oglate luknjice. Cevke so kratke, tanke in nepovezane. Trosi so prosojni, elipsasti in gladki (4,5–6 x 3–4 µm). Trosni prah je rožnato rumenkast.
Biologija:
Vrsta se najpogosteje pojavlja v poletnem in jesenskem času na poškodovanih deblih ali panjih hrastov in kostanjev. Trosnjaki izraščajo iz dna debel in korenin. Okužba poteka preko različnih mehanskih poškodb. Zelo redko jo lahko vidimo tudi na drevesih rodu Acer, Alnus, Betula, Carpinus, Corylus, Eucalyptus, Fagus, Fraxinus, Juglans, Platanus, Robinia, Tilia in Ulmus.
Ekonomske posledice:
Lahko povzroča trohnobo v hrastovih železniških pragovih. Vrsta je redka in ni agresivna (njeno trohnenje napreduje počasi), zaradi česar ne povzroča omembe vredne ekonomske škode.
Obseg poškodbe:
Povzroča rjavo prizmatično trohnobo jedrovine na dnišču okuženih dreves. Ker gliva raste v jedrovini, je njeno zgodnje odkrivanje težavno. V lesu se najprej pojavijo rjave proge, ki s časom temnijo. V tem stanju se lesu trdnost ne poslabša in lahko zaradi pisane obarvanosti postane še posebno cenjen. Sčasoma se les prične lomiti in razpadati v prizmatične kose, zaradi česar postajajo debla votla. Trohnoba lahko v deblu doseže višino tudi do šest metrov. Trohnoba v toplejših razmerah napreduje hitreje. Vrsta lahko povzroča tudi mehko trohnobo (angl. soft rot), sam način razgradnje pa je odvisen od različne sestave lignina v lesu. Za poškodbe so bolj dovzetni sestoji na višjih nadmorskih višinah, severnih ekspozicijah in z večjo temeljnico. Pojavnost in jakost okužb je povezana z dejavniki, ki drevesom povzročajo stres (povprečna letna temperatura in pomanjkanje vode).
Ukrep:
Ob najdbi ni potrebno ukrepati.
Opombe:
Mladi trosnjaki so užitni. V preteklosti so jo pogosto uživali kot nadomestek mesa. Vrsta izkazuje dobro antioksidativno delovanje in je ena izmed redkih gob, ki vsebuje vitamin C. Je ogrožena in zaradi tega uvrščena na Rdeči seznam gliv.
Del rastline:
- korenine in koreničnik
- deblo
Gostitelji:
- Quercus
- Castanea
Razvojna faza:
- debeljak
Simptomi:
- trosišča: Trosnjaki zrastejo na deblih in panjih v jeseni, so enoletni, sočni, mesnati, rdeče barve, v obliki jezika ali jeter. Iz poškodovanih gob se cedi rdeča tekočina. Na spodnji strani so proste, zelo dolge valjste cevčice rumene barve
- trohnoba: rjava, prizmatična, v jedrovini
Možne zamenjave z:
- Hypholoma: Prepoznamo po grenkem okusu.
- Hapalopilus rutilans: Strupena vrsta podobne barve.
- Pycnoporus cinnabarinus: Neužitna, suha in trda lesna goba.
- Guepinia helvelloides: Užiten, raste predvsem v višje ležečih predelih, na prodnatih ali apnenčastih tleh.
Gobarsko društvo Lisička Maribor (b.l.). Fistulina hepatica, jetrasta cevača. https://www.gobe.si/Gobe/FistulinaHepatica (2. 3. 2026)
Kuo M. 2019. Fistulina hepatica. http://www.mushroomexpert.com/fistulina_hepatica.html (2. 3. 2026)
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Piętka J, Ciurzycki W, 2018. The first record of Fistulina hepatica (Schaeff.) With. on Castanea sativa Mill. in Poland. Acta Mycol. 2018, 53(1), 1108. https://doi.org/10.5586/am.1108
Regué A., Bassié L., de‐Miguel S., Colinas C. 2019. Environmental and stand conditions related to Fistulina hepatica heart rot attack on Castanea sativa. Forest Pathology, 49(3). https://doi.org/10.1111/efp.12517
Ribeiro B., Valentão P., Baptista P., Seabra R. M., Andrade P. B. 2007. Phenolic compounds, organic acids profiles and antioxidative properties of beefsteak fungus (Fistulina hepatica). Food and Chemical Toxicology, 45(10), 1805–1813. https://doi.org/10.1016/j.fct.2007.03.015
Schwarze F., Baum S., Fink S. 2000. Dual modes of degradation by Fistulina hepatica in xylem cell walls of Quercus robur. Mycological Research, 104(7), 846–852. https://doi.org/10.1017/s0953756299002063
Kavčič T. 2026. Fistulina hepatica. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=296
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Jetrasta cevača: raste iz panja pravega kostanja (foto. Jurc Dušan) | Jetrasta cevača (Fistulina hepatica) na Quercus petraea: trosišče, na gradnu (foto. Ovidiu Haruta) | Jetrasta cevača (Fistulina hepatica) na Quercus spp.: trosišče, na hrastu (foto. Kunca Andrej) |
|
|
||
| Jetrasta cevača (Fistulina hepatica) na Quercus spp.: trosišče, na hrastu (foto. Kunca Andrej) |
na vrh strani