Latinsko ime: Hypoxylon fragiforme (Pers.) J. Kickx f. (1835)
Sinonim: Hypoxylon coccineum Bull. (1791)
Klasifikacija: Xylariaceae, Xylariales, Sordariomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo pogost
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: lesne trohnobe
- Vrsta prehranjevanja: saprofit
Razširjenost:
Razširjena je v vzhodnem delu ZDA, celotni Evropi in nekaterih delih Bližnjega Vzhoda, pri nas jo najdemo po celotni Sloveniji.
Morfologija:
Hypoxylon fragiforme je prepoznavna saprofitska gliva, ki razvije značilne stromatske strukture na odmrlem lesu, predvsem bukve. Trosnjaki so polkroglaste ali blazinaste oblike, s premerom od 2 do 8 mm, in se pojavijo posamično ali v skupinah. Površina je sprva gladka, rdečkasto rjava ali rdeče-oranžna, kasneje pa postane temnejša, skoraj črna in nekoliko hrapava zaradi izboklin peritecijev.
Periteciji so kroglaste ali skoraj kroglaste strukture, ki so vdelane v stromo. V notranjosti peritecija nastajajo aski, v katerih se razvije osem askospor. Askospore so elipsoidne do valjaste oblike, gladke in temno rjave barve, z dimenzijami približno 11–15 × 5–7 µm.
Anamorf H. fragiforme je viden v fazi razvoja strome. Ta anamorf se razvije na puhastem, zelenkastem subikulumu, ki ga sestavljajo mreže hif. Subikulum je pomemben za stabilizacijo strome in za učinkovit prenos hranil iz substrata.
Biologija:
Hypoxylon fragiforme je saprofitska gliva, ki se pogosto pojavlja na odmrlem lesu bukve. Pripada družini Hypoxylaceae in je znana po svojih značilnih rdečkasto rjavih stromah, ki spominjajo na majhne blazinice. Te strukture so pomembne za razmnoževanje glive, saj vsebujejo peritecije, kjer nastajajo askospore.
Anamorfna oblika H. fragiforme je vidna v obliki zelenkastega subikuluma, na katerem se razvijajo spore. Ta subikulum je pogosto prekrit z gosto mrežo hif, kar je pomembno za prenos hranil iz substrata v razvijajoče se strome. Askospore so enocelične, eliptične oblike in gladke, kar omogoča njihovo učinkovito širjenje z vetrom.
Gliva ima pomembno vlogo v ekosistemu, saj sodeluje pri razgradnji lignina in celuloze, glavnih komponent lesa. To prispeva k recikliranju hranil v gozdnem okolju. Hypoxylon fragiforme pogosto tekmuje z drugimi saprofitskimi glivami za substrat, kar lahko vpliva na dinamiko mikroorganizmov v razpadajočem lesu.
Naravni sovražniki:
Gliva nima specifičnih naravnih sovražnikov, vendar ima tako kot številne druge saprofitske glive, naravne sovražnike, ki vplivajo na njeno rast, razmnoževanje in širjenje. Ti naravni sovražniki vključujejo različne organizme, ki tekmujejo za isti substrat, plenijo njene spore ali napadajo njene hife.
H. fragiforme tekmuje z drugimi saprofitskimi glivami, kot so vrste iz rodov Xylaria, Bjerkandera in Trametes, ki prav tako razgrajujejo lignin in celulozo v odmrlem lesu. Prevlada določene vrste pogosto zavisi od vlažnosti, temperature in hranilne sestave substrata.
Nekatere glive, kot so vrste iz rodov Trichoderma in Hypomyces, lahko delujejo kot mikoparaziti. Te glive napadajo hife ali strome H. fragiforme in zavirajo njen razvoj. Trichoderma spp. so znane po svoji sposobnosti koloniziranja substratov, ki jih že naseljujejo druge glive, kar zmanjšuje reproduktivno uspešnost H. fragiforme.
Žuželke, kot so hrošči in njihove ličinke, lahko poškodujejo strome in peritecije, medtem ko se hranijo z glivnimi tkivi. S tem zmanjšujejo možnost širjenja askospor. Poleg žuželk lahko tudi drugi detritofagi, kot so pršice in polži, plenijo hife in spore.
Na površini strom ali hif se lahko naselijo bakterije, ki proizvajajo sekundarne metabolite in zavirajo rast gliv. Te bakterije so pogosto prisotne v mikrookolju odmrlega lesa.
Ekonomske posledice:
Hypoxylon fragiforme je saprofitska gliva, ki se primarno pojavlja na odmrlem lesu bukve in zato običajno nima neposrednega vpliva na žive drevesne populacije. Vendar pa lahko v določenih okoliščinah povzroči gospodarsko škodo.
V gozdarstvu lahko H. fragiforme vpliva na kakovost in vrednost lesa. Čeprav gliva ne okužuje živih dreves, lahko njena prisotnost na odmrlem ali skladiščenem lesu povzroči razgradnjo lignina in celuloze, kar zmanjša mehansko trdnost lesa. Tak les postane neuporaben za gradbene ali pohištvene namene, kar vodi v finančne izgube.
Poleg tega lahko H. fragiforme posredno vpliva na gozdno gospodarstvo, saj pospešuje razpad lesa in povečuje količino odpadnega materiala. V primerih, ko se les uporablja za kurjavo, lahko razgradnja zmanjša energijsko vrednost lesa.
Obseg poškodbe:
Hypoxylon fragiforme je saprofitska gliva, ki se primarno razvije na odmrlem lesu, zato sama po sebi ne povzroča neposredne škode zdravim drevesom. Lahko pa se pojavi na oslabljenih, poškodovanih ali obolelih drevesih, kjer razgradi že mrtve dele (npr. veje ali deblo). Njena prisotnost pogosto kaže na splošno slabo zdravstveno stanje drevesa.
H. fragiforme se lahko razvije na odmrlem lesu, ki je shranjen na prostem in ni ustrezno zaščiten pred vlago. Gliva povzroči razgradnjo lesa, kar zmanjša njegovo mehansko trdnost in uporabnost za komercialne namene. Les lahko postane neprimeren za gradnjo ali proizvodnjo pohištva. H. fragiforme razgrajuje lignin in celulozo v odmrlem lesu, kar vodi do hitrega razpada substrata.
Ukrep:
Še posebej v naravnem okolju ni posebnih ukrepov saj gre za saprofitsko glivo, ki razgrajuje odmrli les. Če odkrijete H. fragiforme na lesu, namenjenem za komercialno rabo (npr. gradbeni les, pohištvo ali kurjava), je treba tak les hitro odstraniti in uporabiti, preden ga gliva močno razgradi. Čeprav H. fragiforme običajno ne okužuje živih dreves, se lahko pojavi na oslabelih ali poškodovanih drevesih. V tem primeru je pomembno ugotoviti vzrok oslabljenosti drevesa in ga ustrezno sanirati (npr. obrezovanje poškodovanih vej ali izboljšanje talnih pogojev).
Del rastline:
- deblo
- veja
Gostitelji:
- Fagus
Razvojna faza:
- mrtev les
Simptomi:
- trosišča: do 1 cm veliki, združeni na skorji, okrogli, zunaj rdečerjavi, znotraj črni
- trohnoba: bela
Možne zamenjave z:
- Hypoxylon howeanum: manjše askospore (7-9 x 3.5-5 µm), anamorfna oblika H. fragiforme na puhastem zelenem subikulumu, medtem ko anamorfna oblika H. howeianum sedi na radialnih hifah, ki spominjajo na belo pajkovo mrežo
- Hypoxylon commutatum: ima manjše askospore (9-11x4,5-5 µm), nima apikalnega obroča, verjetno je omejena na beli gaber
Yu-Ming, J., Rogers, J.D. 1996. A revision of the genus Hypoxylon. St. Paul: APS Press; The American Phytopathological Society.str.XV, 365.
Maček, J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: Zveza gozdarskih društev, Gozdarska založba: 448 str.
Butin H. 1995. Tree diseases and disorderes: causes, biology, and control in forest and amenity trees. New York, Oxford university press.
Stadler, M., Læssøe, T. 2010. Molecular phylogeny and taxonomy of Hypoxylon and related genera.
Hsieh, H. M., Ju, Y. M., Rogers, J. D. 2005. Molecular phylogeny of Hypoxylon and closely related genera. Mycologia, 97(4), 844–865. https://doi.org/10.1080/15572536.2006.11832776
Schwarze, F.W. 2007. Wood decay under the microscope. Fungal biology reviews, 21(4), pp.133-170.
Jeffries, P., Young, T.W. 1994. Interfungal parasitic relationships (pp. xvii+-296).
GBIF Secretariat. 2023. GBIF Backbone Taxonomy. https://doi.org/10.15468/39omei
Hočevar Š. 2026. Hypoxylon fragiforme. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=305
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Jagodasti skorjeder: trosišča (foto. Ogris Niki) | Jagodasti skorjoder (Hypoxylon fragiforme) na Fagus sylvatica: trosišče, na bukvi (foto. Kunca Andrej) |
Dodatne slike iz rod(ov) Hypoxylon. Št. slik:3 
na vrh strani