Opis

Modri bleščavec

Taksonomija

Latinsko ime: Calopteryx virgo Linnaeus, 1758
Angleško ime: Beautiful Demoiselle
Nemško ime: Blauflügel-Prachtlibelle
Klasifikacija: Calopterygidae, Odonata, Insecta, Polymeria, Animalia
Catalogue of Life

Opis

Osnovni podatki

Frekvenca: pogost
Skupina organizmov: žuželke

Razširjenost:

Najznačilnejši habitat vrste so gozdni potoki. Preferira temnejše okolje in hladnejše, hitreje tekoče vode kot ostali predstavniki rodu. Kjer se potok razširi ali gozd razredči, ga nadomesti pasasti bleščavec (C. splendens), a se območji njune razširjenosti precej prekrivata in križanci niso redek pojav. Jajčeca odlaga med vodno rastlinje in korenine obrežnih vodnih dreves v vodo, bogato s kisikom. Ob onesnaženih ali toplejših vodotokih je tudi populacija manjša. Leti od maja do septembra. Modri bleščavec živi po vsej Evropi zahodno od Urala in v Anatoliji razen skrajnega severa Evrope in najbolj suhih predelov - južne Španije, večjega dela Panonske nižine ter osrednje Anatolije. Na največjem delu tega ozemlja je prisotna nominalna podvrsta (C. v. virgo), ki živi v grobem severno od Loare, Alp in Donave. Južno od Normandije in Ženeve živi podvrsta C. v. meridionalis, C. v. festiva pa na južnem Balkanu in v Anatoliji. Območja prekrivanja, kjer se pojavljajo vmesne oblike, so slabo poznana. Tudi v Sloveniji je vrsta splošno razširjena.

Morfologija:

Je največji predstavnik rodu Calopteryx, dolg med 45 in 49 cm (od tega zadek 31 do 42 cm), zadnje krilo je dolgo 24 do 36 cm. Samce prepoznamo po tem, da so njihova krila skoraj v celoti vijolične do temnomodre kovinske barve, po čemer je vrsta dobila tudi ime. Krila samic so različnih barv, od prosojne zelene do temno ebenovinaste. V primerjavi z drugimi predstavniki rodu so robustnejši in temnejši, imajo tudi širša krila (predvsem zadnja). Svetla pega na koncu zadka je rjave do rdečkaste barve. Po obarvanosti kril samcev ločimo tri variante, ki jih ponavadi obravnavamo na nivoju podvrste. Samci podvrste Calopteryx virgo virgo ima baze in skrajne konice kril brezbarvne, C. v. meridionalis ima brezbarvne samo baze kril, z ostrim robom obarvanega dela, C. v. festiva pa ima popolnoma obarvana krila. Samice s temnimi krili imajo lahko podoben vzorec kril kot samci tiste podvrste.

Slikovno gradivo


Modri bleščavec: samec levo in samica desno (foto. Bartz Richard)

na vrh strani