Latinsko ime: Erysiphe tortilis (Wallr.) Fr. (1829)
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
Razširjenost:
Vrsta je razširjena po celotni Evropi. O njenem pojavljanju poročajo tudi iz Armenije, Gruzije in Irana.
Morfologija:
Za E. tortilis so značilne nepravilne pepelaste prevleke na spodnji strani listov okuženih gostiteljskih rastlin. Na miceliju se oblikujejo enostavni konidiofori (trosonosci), ki oblikujejo posamične elipsoidno-cilindrične konidije (nespolne trose) (25–40 × 13–21 μm). Kazmoteciji (spolna trosišča) so kroglasti, veliki med 75 in 95 μm, na njihovi zgornji polovici se oblikuje 10–20 (lahko tudi več) prepletajočih se priveskov. Priveski so zelo dolgi (5–15 kraten premer kazmotecija), temne barve na dnišču, konci so enostavni ali delno dihotomno razvejani. Kazmoteciji vsebujejo 2–6 askov s po 3–6 elipsoidno-jajčastimi askosporami (16–25 × 10–15 μm).
Biologija:
Pepelovka se v poletnem času po okuženem gostitelju širi s pomočjo konidijev, ki jih prenaša veter in dežne kapljice. Kazmoteciji, ki se oblikujejo jeseni pa so pomembni za prezimovanje glive v odpadlem listju. Spomladi ob odganjanju novih listov kazmoteciji sproščajo askospore, ki vršijo okužbe mladih listov.
Ekonomske posledice:
V literaturi ni poročil o gospodarski škodi zaradi pojava E. torilis.
Obseg poškodbe:
Ob močni okužbi s pepelovko se zmanjša asimilacijska površina listja, poveča se izguba vode, vse skupaj pa vpliva na sposobnost fotosinteze in transpiracijo. Listi prezgodaj odpadejo.
Ukrep:
V literaturi ni poročil o posebnih ukrepih ob najdbi E. tortilis. V vrtovih, parkih in drevesnicah bi lahko za zatiranje po potrebi uporabili primerne fungicide.
Opombe:
Erysiphe tortilis je edina vrsta sekcije, ki ne kaže podobnosti z ostalimi vrstami iz rodu Erysiphe. Razlika se pojavi pri priveskih, ki pri E. tortilis nimajo micelijske oblike in niso prepleteni. Vrsta se večinoma pojavlja na Cornus sanguinea L. (rdeči dren). Na Poljskem je bila okužba zabeležena na C. sericea (svilnati dren), v Armeniji pa na C. australis (podvrsta rdečega drena).
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
Braun U. 1981. Taxonomic studies in the genus Erysiphe I. Generic delimitation and position in the system of the Erysiphaceae. Nova Hedwigia Beihefte, 34, 679-719.
Braun U., Cook R.T.A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). CBS Biodiversity Series, Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures.
Brglez A. 2026. Erysiphe tortilis. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=53
Slikovno gradivo
Dodatne slike iz rod(ov) Erysiphe. Št. slik:17 
na vrh strani