| Glogova pepelovka | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Podosphaera clandestina (Wallr.) Lév. (1851)
Angleško ime: powdery mildew of cherry, powdery mildew of hawthorn, powdery mildew of quince
Nemško ime: Mehltau: Kirsche, Mehltau: Quitte, Mehltau: Weißdorn
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: bolezni listja
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Podosphaera clandestina je pogosta in svetovno razširjena vrsta. Najdemo jo po celotni Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Glede na podatke v literaturi je bila gliva vnesena tudi v Avstralijo, Novo Zelandijo in Južno Ameriko (Argentina).
Morfologija
Gliva tvori na listih, poganjkih in plodovih belkaste mokaste prevleke. Na površinskem miceliju se na trosonoscih (konidioforih) oblikujejo 20–34 × 10–20 μm elipsasti do ovalni nespolni trosi (konidiji). Spolna trosišča (kazmoteciji) se razvijejo na listih in poganjkih. Na začetku so rumene, kasneje rdeče-rjave in črne barve, kroglasti, veliki 50–95 μm in imajo dolge priveske (5–15 kraten premer kazmotecija), ki so na koncih 2–4 krat dihotomno razvejani. Občasno se kazmoteciji združujejo v goste skupine, zaradi česar so na okuženih listih in poganjkih opazne temne zaplate. V kazmotecijih se razvije po en ask, velikosti 50–80 × 40–70 μm, z 1–3 μm debelo steno, ki vsebuje 6–8 eliptično-ovalnih do kroglastih brezbarvnih askospor, velikosti 15–30 × 9–20 μm.
Biologija
Podosphaera clandestina prezimi v obliki micelija v okuženih brstih ali v obliki kazmotecijev na odpadlem listju. Spomladi ob zadostni vlagi se iz kazmotecijev sprostijo aski z askosporami, ki povzročijo nove primarne okužbe. Micelij iz okuženih brstov prav tako spomladi nadaljuje rast in se širi na novo razvijajoče se poganjke in liste. Na miceliju se oblikujejo konidiofori s konidiji, ki se prenašajo s pomočjo vetra in na mladih listih povzročijo sekundarne okužbe. Micelij se z listov širi tudi na poganjke in novo razvijajoče se plodove.
Ekonomske posledice
Ni podatkov o gospodarski škodi zaradi pojava P. clandestina v gozdovih. Okužbe z glivo pa lahko povzročajo ekonomsko škodo v sadovnjakih, še posebno v letih z malo padavinami, visoko zračno vlago in toplim vremenom. Zaradi bolezni je občutno zmanjšana količina in kakovost pridelka. V ZDA ta pepelovka predstavlja eno izmed resnejših bolezni v nasadih češenj.
Obseg poškodbe
Okuženi listi so manjši, zviti in klorotični, ob močnejših okužbah predčasno odpadejo. Vrhnji brsti mladih dreves odmrejo, rast poganjkov pa je zakrnjena. Plodovi okuženih dreves se ne oblikujejo pravilno, lahko so iznakaženi in prekriti z micelijem.
Ukrep
V gozdovih posebnih ukrepov ob najdbi ne izvajamo. V sadovnjakih se je kot najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje inokulacijskega potenciala izkazala uporaba fungicidov na osnovi žvepla.
Del rastline:
- list/iglica
- poganjek
- plod
Gostitelji:
- Crataegus
- Amelanchier
- Pyrus
- Prunus
Razvojna faza:
- sadika
- vse razvojne faze
Simptomi:
- bela prevleka
Adaskaveg J.E., Caprile J.E., Gubler W.D., Teviotdale B.L. 2015. UC IPM Pest Management Guidelines: Cherry. UC ANR Publication 3440, 6. https://ipm.ucanr.edu/agriculture/cherry/powdery-mildew/
Braun U., Cook R.T.A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). CBS Biodiversity Series, Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures.
CABI. 2019. Podosphaera clandestina var. clandestina (powdery mildew of cherry). V: PlantwisePlus Knowledge Bank. Wallingford, UK, CAB International: 42639. https://doi.org/10.1079/pwkb.species.42639.
Grove G.G. 1998. Meteorological factors affecting airborne conidia concentrations and the latent period of Podosphaera clandestina on sweet cherry. Plant Disease, 82, 741–746.
Index Fungorum. 2009. http://www.indexfungorum.org/ (28. jan. 2025).
Smith R.L., May T.W., Kaur J., Sawbridge T., Mann R., Edwards J. 2020. Molecular data from up to 130-year-old herbarium specimens do not support the presence of cherry powdery mildew in Australia. Plant Pathology, 70, 689-698. https://doi.org/10.1111/ppa.13316.
Brglez A. 2026. Podosphaera clandestina. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=55
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Podosphaera clandestina: Kazmotecij z dihotomno razvejanimi priveski (SEM) (foto. Alan L. Jones) | Podosphaera clandestina: Micelij ob peclju na plodovih češnje (foto. Gerald Holmes) | Podosphaera clandestina: Micelij s številnimi kazmoteciji na listu češnje (foto. Gerald Holmes) |
|
|
|
|
| Podosphaera clandestina: Micelijske prevleke in ukrivljeni listi jablane (foto. Gerald Holmes) | Podosphaera clandestina: Sprememba barve (rdeči madeži) na plodovih višnje (foto. Alan L. Jones) |
Dodatne slike iz rod(ov) Podosphaera. Št. slik:23 
na vrh strani