| Požar | Citiraj / avtor |
Ime dejavnika: Požar
Angleško ime: fire
Nemško ime: Feuer
Klasifikacija: abiotski dejavniki
Osnovni podatki
- Frekvenca: srednje pogost
- Skupina organizmov: abiotske poškodbe
- Tip bolezni: poškodbe skorje in debla
Razširjenost
Požar je glavna motnja v borealnih gozdovih, kjer po ocenah zgori med 5 in 15 milijonov hektarjev gozdov letno, predvsem v Sibiriji, Kanadi in Aljaski. V svetovnem merilu pričakujemo zaradi toplejšega podnebja več vžigov, večja požgana območja in daljše sezone požarne ogroženosti.
Na Mediteranu so bili požari vedno prisoten naraven pojav. V Sloveniji so najbolj požarno ogroženi gozdovi na področju Kraškega gozdnogospodarskega območja. Časovno je največ požarov v naravi zgodaj spomladi in v drugi polovici poletja.
Morfologija
Glede na vrsto in obliko gorljivega materiala ločimo podtalni, talni, kompleksni ali vršni in debelni gozdni požar. Pogosto nastopajo v kombinaciji ali prehajajo iz ene oblike v drugo (npr. debelni se spremeni v talnega ali kompleksnega).
Ekonomske posledice
Požari povzročijo zmanjšan donos gozda, opustošenje gozdnih rastišč, stroške povezane z gašenjem, obnovo in varstvom gozda. Stroški pridobivanja lesa se povečajo. Škoda je povzročena na sami lesni masi in zmanjšanem prirastkom dreves. Ogroženi so tudi infrastrukturni objekti v gozdu, premoženje v bližini gozda in človeška življenja.
Obseg poškodbe
Po letih število gozdnih požarov in površine požarišč zelo nihajo in sta odvisna predvsem od temperaturnih in vlažnostnih razmer tekočega leta. Število letnih požarov v Sloveniji se giba med nekaj deset na leto do preko dvesto. Povprečne površine pogorišč se gibajo od manj kot hektar do preko 3000 ha. Najbolj uničujoči so kompleksni ali vršni požari, ki prizadenejo celotni nadzemni del drevesa. Neposredna škoda je povzročena na lesni masi.
Ukrep
Poškodovane gozdove moramo posekati, pripraviti na obnovo in jih obnoviti. V gozdovih, ki imajo opredeljeno 1. ali 2. stopnjo požarne ogroženosti je pomembno graditi protipožarne gozdne prometnice in protipožarne preseke, s katerimi je intervencijskim gasilnim vozilom omogočen dostop do požara. Investicijska in vzdrževalna dela zagotavlja Zavod za gozdove Slovenije.
Opombe
Gozdni požar je nekontrolirano širjenje ognja po gozdni površini. Požarna ogroženost je odvisna od podnebnih značilnosti, drevesne sestave in starosti sestoja ter bližine potencialnih povzročiteljev požarov. Glavni povzročitelj požarov v naravi je še vedno človek, zato je pomembno odgovorno ravnanje in ozaveščanje ljudi. Najpogostejši naravni vzrok je strela.
Na posledice in sposobnost okrevanja po poškodbi vplivajo rastiščne lastnosti. Med požarom zgori tudi organska plast tal, kar povzroči zmanjšanje rodovitnosti in slabše razmere za obnovo sestoja. Požari za seboj pustijo najbolj usodne posledice na rastiščih s slabše razvitimi, plitvimi tlemi. Po talnem požaru se plast izrazito stanjša, kamnitost in skalovitost pa poveča. Močno prizadet je tudi živi svet tal. Na račun tega se rodovitnost izrazito zmanjša. Na globljih in bolje razvitih tleh so posledice manj usodne.
Del rastline:
- deblo
- veja
- cela rastlina
Gostitelji:
- Iglavci
- Listavci
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Jurc M., Kobler A., Urbančič M. 2001. Gozdni požari v Sloveniji : zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta v letu 2001. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Gozdarski inštitut Slovenije. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=126130
Kravanja M. 2006. Protipožarne gozdne prometnice kot ukrep aktivnega varstva pred požari v naravnem okolju : diplomsko delo - univerzitetni študij. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=15282
Božič T. 2021. Vpliv podnebnih razmer na pojavnost požarov v naravi v Sloveniji. Diplomsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=129251
Zaviršek N. 2020. Požari v naravi od leta 2005 do 2019 v Sloveniji. Diplomsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=122361
Šunta A. 2021. Kontrolirani požari kot orodje za ohranjanje biodiverzitete ptic na Krasu. Diplomsko delo. Ljubljana, A. Šunta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=130845
Saražin J. 2014. Protipožarne preseke na območju južne Primorske : magistrsko delo - 2. stopnja. Ljubljana, J. Saražin. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=115289
Flannigan M.D., Amiro B.D., Logan K.A. et al. 2006. Forest fires and climate change in the 21ST century. Mitig Adapt Strat Glob Change 11, 847–859. https://doi.org/10.1007/s11027-005-9020-7
Zavod za gozdove Slovenije, 2025. Poročilo zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2024. Povezava
Kavčič T. 2026. Požar. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=842
Slikovno gradivo
|
|
||
| Gozdni požar: Gozdni požar (foto. USDA Forest Service - Southern Research Station) |
na vrh strani