Latinsko ime: Cephalcia arvensis Panzer, 1805
Angleško ime: spruce web-spinning sawfly
Nemško ime: Kleine Fichtengespinstblattwespe
Klasifikacija: Pamphiliidae, Hymenoptera, Insecta, Polymeria, Animalia
Osnovni podatki
Biologija:
Poljska zapredkarica se pojavlja v dveh oblikah: "pomladanska oblika", ki roji zgodaj, med majem in junijem in tako rojenje traja 30–40 dni, in "poletna oblika" zapredkarice, ki roji samo avgusta. Odrasli osebki se pojavijo, ko se temperatura dvigne do okoli 12 °C. Prehranjujejo se s sladkimi sokovi, predvsem mano. Samci rojijo en teden pred samicami, navadno so pri tleh, letijo in plezajo po rastju. Samice so na tleh, plezajo na rastline in letijo na krajše razdalje.
Samice odložijo v povprečju 22–24 jajčec, večinoma posamično (pri večji gostoti populacije odlagajo do tri jajčeca skupaj) na enoletne iglice, v zgornjem in srednjem delu krošnje. Iz zelenkasto sivkastih jajčec se po 12–20 dneh izležejo larve.
Razvoj ličink traja, v odvisnosti od vremenskih razmer, 30–45 dni, larve samcev se levijo štiri krat, larve samic pa pet krat. Povprečna velikost larv je: L1 0,87 mm, L2 1,14 mm, L3 1,54 mm, L4 1,85 mm, L5 2,18 mm. Živijo izolirano, v skupinskih zapredkih, v svilnatih cevkah, ki so pripete na iglice smreke. Larve zapustijo zapredke zaradi prehranjevanja, hrano privlečejo v zapredek in jo zaužijejo. Prehranjujejo se s starejšimi iglicami, iglice tekoče vegetacije žrejo le v pomanjkanju starejših iglic. Raziskave so pokazale, da v ujetništvu vsaka ličinka porabi 80–120 iglic. Na koncu razvoja nekatere larve spremenijo barvo iz rjavo rdeče z vzdolžnimi belimi progami v enotno rumeno ali zeleno. Zeleni osebki obsegajo 1–5 % populacije. Obdobje spuščanja ličink v tla traja en mesec, od konca julija do konca avgusta.
Podzemna faza (eonimfe, pronimfe in bube). Cephalcia arvensis prebije večji del svojega razvoja pod zemljo kot predbuba (eonimfa in pronimfa) v kamricah, ki so narejene iz prsti. Odrasle larve, se takoj ko dosežejo tla zarijejo v vrhnjo plast tal (A horizont). Tam samice izdelajo 7 × 12 mm velike ovalne kamrice, samci pa 6 × 9 mm velike kamrice. Predpupe, ki diapavzirajo v tleh, so lahko dveh oblik, eonimfe in pronimfe. Podaljšana diapavza eonimfe se pojavlja v tistih primerih, ko je pri selitvi ličinke v tla temperatura pod 12 °C. V tem primeru, torej pri nizkih temperaturah, se eonimfe spremenijo v pronimfe v naslednjem poletju in razvoj traja dve leti. V drugem primeru, ko je temperatura tal pri selitvi larv v tla nad 12 °C, pa se larve takoj spremenijo v pronimfe in odrasli osebki se pojavijo v naslednji pomladi. Globina, ki jo zrele larve dosežejo v tleh, je proporcionalna velikosti larv in obratno proporcionalna temperaturi tal. Torej, voltinizem (trajanje razvoja živalske vrste) je odvisen od temperaturnih razmer, ki vladajo v krošnjah gostiteljskih dreves in od temperatur različnih plasti tal.
Eonimfe so svetlejše in bolj gibljive kot pronimfe, nimajo razvitih oči, sposobne so ponovno oblikovati kamrice (v primeru, da je kamrica poškodavana) in nimajo razvitih gonad. Pronimfe so skoraj nepremične, imajo razvite gonade in oči, niso sposobne ponovne gradnje kamric. Razvoj bube, ki poteka spomladi iz pronife v kamrici, traja 15–20 dni, pri bubah lahko ugotovimo spol po genitalnem segmentu.
Adulti ostanejo nekaj dni v kamrici pred eklozijo (izleganjem) in se nato pojavijo na tleh in pritalni vegetaciji sestoja.
Obseg poškodbe:
Ukrep:
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
Možne zamenjave z:
Jurc M. 2012. Namnožitev poljske zapredkarice (Cephalcia arvensis) v Sloveniji. Novice iz varstva gozdov št. 5, 2012, stran 3–4. Povezava
Slikovno gradivo
Dodatne slike iz rod(ov) Cephalcia. Št. slik:11