Rdeča trohnobaTaksonomija
Latinsko ime: Heterobasidion Bref. (1888)
Klasifikacija: Bondarzewiaceae, Russulales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Opis
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo pogost
- Skupina organizmov: makroglive
- Tip bolezni: bolezni korenin
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost:
Rdeča trohnoba je najpogostejša in gospodarsko najpomembnejša bolezen iglavcev. Zaradi nje je les v deblu in koreninah rdeče rjav, razpada ali je po dolgem trohnenju že razpadel in v deblu je nastala votlina.
Opombe:
V Sloveniji poznamo tri vrste, ki povzročajo rdečo trohnobo:
H. parviporum - smrekov trohnobnež - povzroča smrekovo rdečo trohnobo,
H. annosum - borov trohnobnež - povzroča borovo rdečo trohnobo,
H. abietinum - jelov trhnobnež - povzroča jelovo rdečo trohnobo. Na terenu razlikovanje med omenjenimi tremi vrstami ni mogoče.
Del rastline:
- korenina
- korenine in koreničnik
- deblo
Gostitelji:
- Picea abies
- Abies
- Pinus
- Larix
Razvojna faza:
- sadika: starosti do 10 let se lahko posušijo
- mladje: propadanje celih korenin, lubja in lesa do koreninskega vratu
- debeljak: debelejše korenine trohnijo le v notranjosti, trohnenje se širi v jedrovino spodnjega dela debla, lahko pa seže tudi do krošnje
Simptomi:
- trohnoba: jedro lesa postane vijoličaste, nato rdečkastokostanjeve barve
- trosišča: na koreninah ali koreninskem vratu: so tanki, skorjasti, se bolj ali manj prilegajo ob podlago, so večletni. Z zgornje strani so razbrazdani, rjave barve z belim robom. Spodnja stran, himenij, je bele barve in ima drobne pore
Viri
D. Jurc. 2001. Rdeča trohnoba: Povzročitelji, opis bolezni in ukrepi proti njej. Gozdarski inštitut Slovenije; 36 str.
Slikovno gradivo
|
|
|
Heterobasidion spp.: Kolut smrekovega debla, v katerem je rdeča trohnoba povzročila značilni razkroj centralnega dela debla (foto. Jurc Dušan)
|
Heterobasidion spp.: Mikroskopska slika trosonosca z odebelitvijo na vrhu in izrastki, kjer bodo brsteli konidiji (foto. Ogris Niki)
|
Heterobasidion spp.: Mikroskopska slika trosonosca z odebelitvijo na vrhu in izrastki, kjer bodo brsteli konidiji (mikroskopski preparat je obarvan z lakto fenol - bombažnim modrilom) (foto. Jurc Dušan)
|
|
|
|
Heterobasidion spp.: Risba lesa okuženega z rdečo trohnobo, v končni fazi razkroja. V lesu so značilni svetlejši predeli, lise razkrojenega lesa se združujejo, les je vlaknast in gobast (foto. Hartig Robert)
|
Heterobasidion spp.: Zrel trosonosec, ki so mu konidiji že odpadli in so nabrani ob njem (mikroskopski preparat je obarvan z lakto fenol - bombažnim modrilom) (foto. Jurc Dušan)
|
Rdeča trohnoba: Drevo, ki je okuženo z rdečo trohnobo, pogosto podre veter, sneg ali žled (foto. Ogris Niki)
|
Dodatne slike iz rod(ov) Heterobasidion. Št. slik:20
Slike rodu Heterobasidion
|
|
|
Borov trohnobnež: Trosovnica borovega trohnobneža kremaste barve z velikimi porami. Trosnjak obrašča odpadle iglice (foto. Jurc Dušan)
|
Borov trohnobnež: Na dnišču posušenega rdečega bora je zrasel trosnjak borovega trohnobneža. Ker je mlad, je trosnjak popolnoma bel (foto. Jurc Dušan)
|
Borov trohnobnež: Rdeči bor je odmrl zaradi borove rdeče trohnobe (foto. Jurc Dušan)
|
|
|
|
Borov trohnobnež: Trosnjak borovega trohnobneža na borovem panju. Zgornja površina je zvežena, rob je mlad in zato bel. Na pajčevini in na tleh v bližini je množica trosov kot bel poprh (foto. Jurc Dušan)
|
Borova rdeča trohnoba: trosovnica (foto. Jurc Dušan)
|
Borova rdeča trohnoba: trosnjak na panju zelenega bora (foto. Jurc Dušan)
|
|
|
|
Heterobasidion annosum: Korenina žive vendar okužene 60-letne smreke s številnimi trosnjaki, nekateri so majhni in še okrogli (a), delno razviti (b), spominjajo na konzolo (c), ali so polkrožne oblike (d). (foto. Hartig Robert)
|
Heterobasidion annosum: Panj 40 let stare smreke na katerem se je trosnjak oblikoval nekaj let. Bela plast s porami (a) se je razvila na starejši delno odmrli trosni plasti (b). Samo ozek trak lesa (c) je še vedno trden, preostali les (d) je razpadel v vlakna in strohnel. (foto. Hartig Robert)
|
Heterobasidion parviporum na panju: Na panju, razvijajoče se trosišče (foto. Ogris Niki)
|
|
|
|
Rdeča trohnoba: Risba glive Poria perspicillum iz Scopolijevega dela. (foto. Scopoli Joannes Antonius)
|
Smrekov trohnobnež: Trosnjak smrekovega trohnobneža od spodaj. Trosovnica je mlada in zato bela. Pore so manjše kot pri borovem trohnobnežu (foto. Jurc Dušan)
|
Smrekov trohnobnež: Kolobar smrekovega debla s trosonosci in trosi (konidiji) trohnobneža, ki jih vidimo s prostim očesom kot belo prevleko na meji med okuženim in neokuženim lesom (foto. Jurc Dušan)
|
|
|
|
Smrekov trohnobnež: S stereo lupo in še večjo povečavo se vidi gruče trosov na trosonoscih kot drobne bele kroglice (foto. Jurc Dušan)
|
Smrekov trohnobnež: S povečevalnim steklom razločimo trosonosce s trosi kot moknat poprh na površini lesa (foto. Jurc Dušan)
|
Smrekova rdeča trohnoba: trosnjak v votlini ležečega debla (foto. Jurc Dušan)
|
|
|
|
Smrekova rdeča trohnoba: anamorf na okuženem lesu (foto. Jurc Dušan)
|
Smrekova rdeča trohnoba: Na panju, razvijajoče se trosišče (foto. Ogris Niki)
|
Smrekova rdeča trohnoba: trosnjak na dnišču smreke (foto. Jurc Dušan)
|
|
|
|
Smrekova rdeča trohnoba: anamorf na okuženem lesu, povečano (foto. Jurc Dušan)
|
Smrekova rdeča trohnoba: trosnjak v votli smreki (foto. Jurc Dušan)
|
|
na vrh strani