Latinsko ime: Atropellis piniphila (Weir) M.L. Lohman & E.K. Cash (1940)
Klasifikacija: Dermateaceae, Helotiales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo redek
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: karantenske bolezni
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost:
Bolezen se pojavlja posamično v zahodnih zveznih državah ZDA (Arizona, Idaho, Montana, Nova Mehika, Oregon, Južna Dakota, Washington), njena prisotnost pa je bila zabeležena tudi v Alabami, Severni Karolini in Tennesseeju. V Kanadi je prisotna v Alberti, Britanski Kolumbiji, Saskatchewanu in severozahodnih teritorijih. V Evropi ni prisotna.
Morfologija:
Pod rakavimi razjedami se les obarva značilno modro-črno, na robu obarvanega območja pa je rjavih do rdečkastih barv.
Spolna trosišča (apoteciji) izrastejo skozi površino gostiteljevega tkiva. So nepravilnih okroglastih do diskastih oblik, s kratkim pecljem na sredini. So rjavo-črne barve, v premer pa merijo 2–5 mm. Spolni trosi (askospore) so prozorni, podolgovati, na sredini nekoliko odebeljeni in na koncih zoženi . So brez sept ali z eno septo in merijo 16–28 × 4,7 µm.
Nespolni trosi (konidiji) so prav tako prozorni, s tankimi stenami in so brez sept. So cilindričnih oblik, na koncih so zaobljeni in obdani s sluzastim ovojem. Veliki so 3,5–8,3 × 0,7–1,7 µm.
Biologija:
Okužba se širi preko spolnih trosov (askospor), ki se večinoma prenašajo po zraku, pri širjenju pa jim lahko pomaga tudi dež. Do okužbe pride najpogosteje na dnišču vej ali skozi rane po obrezovanju, pa tudi skozi nepoškodovano skorjo ali listne reže v iglicah. Micelij se nato postopoma širi v les, kjer raste hitreje v ksilemu kot v skorji.
Okužba je lahko dolgo časa brez simptomov (latentna/asimptomatska). Pri Pinus contorta velja, da večji kot je okužen del debla, daljši je čas od okužbe do pojava trosišč. Pri manjših deblih lahko traja 4-5 let, pri večjih pa tudi do 25. Gliva najprej proizvaja nespolna trosišča (piknidije), kjer nastajajo nespolne spore (konidiji). Ti se sproščajo v obliki sluzaste mase, ko jih zmoči dež. Odprta trosišča (apoteciji) se razvijejo približno štiri leta po okužbi in nato neprestano nastajajo okoli rakave rane. Tvorba apotecijev in askospor se nadaljuje vsako leto in lahko traja še več let po odmrtju gostitelja, zlasti na senčnih mestih. Na splošno se več rakavih ran pojavi na borih, ki rastejo na vlažnih rastiščih, največja količina askospor, ki širijo okužbo, pa se proizvede na deblih dreves, ki rastejo na suhih rastiščih.
Ekonomske posledice:
Atropellis piniphila je najpomembnejši patogen med vrstami rodu Atropellis. Gliva povzroča rakave rane z obilnim smolenjem na P. contorta, zlasti pri drevesih, starih od 5 do 25 let. Gliva lahko povzroči obsežno odmiranje in deformacije dreves. Rane zmanjšujejo kakovost lesa. Poleg tega je okužena skorja, zaradi micelija močno pritrjena na les, kar otežuje njegovo lupljenje.
Obseg poškodbe:
Na glavni gostiteljski rastlini (P. concorta) v Severni Ameriki povzroča obsežne rakave rane na vejah in deblih. Če bi se kljub ostrim predpisom EU glede uvoza lesa razširila v Evropo, bi lahko povzročila poškodbe večjih razsežnosti. Pri tem se srečujemo z negotovostjo, saj ne vemo, kako občutljive so naše vrste borov.
Ukrep:
Navodila za ukrepanje ob najdbi ŠO. 200–4000 znakov s presledki. Po potrebi ločimo ukrepe za drevesnice, gozdove in vrtove/parke.
Zaenkrat ne poznamo kemijskih metod za zatiranje. Poslužujemo se predvsem preventivnih ukrepov, kot je redčenje gostih sestojev in oblikovanje mešanih sestojev, kar lahko zmanjša verjetnost okužb. Drevesa z rakastimi tvorbami odstranimo in sežgemo, saj predstavljajo veliko nevarnost za širjenje okužb. Za preprečevanje nadaljnjega širjenja vzpostavimo tudi sto metrsko varovalno cono.
Na daljših razdaljah se bolezen lahko prenaša s pomočjo odrezanih vej, neobdelanega lesa in sadik. Uvožen les iz držav, kjer je bolezen prisotna mora imeti odstranjeno lubje. Tovrsten ukrep pa ni nujno zadosten za preprečevanje širjenja, zlasti v primeru lesa z globljimi ranami, v katerih se razrašča micelij. Pošiljke lesa borovcev morajo biti predhodno toplotno ali kemično obdelane in vsebovati uradno potrdilo o izvedenem postopku.
V EU je gliva uvrščena med karantenske škodljive organizme.
Opombe:
Atropellis piniphila je severnoameriški glivni patogen bora, ki doslej še ni bil zaznan na evropskih tleh. Ocena tveganja za vnos v EU je pod trenutno zakonodajo skoraj ničelna. V primeru vnosa pa bi bili vplivi lahko enaki ali celo večji od tistih v Severni Ameriki, predvsem zato, ker ne poznamo občutljivosti vrst borov, ki so prisotni pri nas.
Okužba je lahko dolgo brez simptomov. Najprej se v skorji pojavijo temno rjave, nekrotične lise s premerom približno 5 mm. Prvi opazni simptom je pojav kapljic smole na površini skorje. Potem se začno pojavljati tudi večje rane. Povprečno rakave rane napredujejo za približno 45 mm v dolžino in 6 mm v širino na leto. Rane so podolgovate, globoke in prekrite z razpokano skorjo. Predvsem v poletnem času je na robu rakavih ran prisotna obilica sveže smole.
Del rastline:
- veja
- skorja
- deblo
Gostitelji:
- Pinus contorta
- Pinus echinata
- Pinus ponderosa
- Pinus virginiana
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- rak: podolgovate in globoke rakave rane z razpokano skorjo
- rana: začetni stadij rakavih ran v notranjosti skorje, kjer se pojavijo nekrotične lise s premerom približno 5 mm
- smoljenje: obilno smolenje na robu rakavih ran
- kloroza: porumenelost iglic nad okužbo
- sprememba barve: modro-črno obarvanje lesa pod rakavo rano
Možne zamenjave z:
- Atropellis pinicola
- Fusarium circinatum
- Diplodia pinea
- Cenangium ferruginosum
Brus R., 2012. Drevesne vrste na Slovenskem (2., dopolnjena izdaja). Samozaložba, Ljubljana.
EPPO in CABI, b.l.. Podatkovni listi o karantenskih škodljivcih: Atropellis spp. Pripravljeno za EU na podlagi pogodbe št. 90/399003.
EPPO, 2025. Atropellis piniphila. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int/ (2025-10-28)
Piškur B., Jurc D. 2017. Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme: borov črni rak (Atropellis spp.). Gozdarski vestnik, 75 (2).
Kavčič T. 2026. Atropellis piniphila. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=905
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Borov črni rak: smolenje (foto. USDA Forest Service -) | Borov črni rak: značilna počrnelost lesa (foto. Hopkins J.C.) |
Dodatne slike iz rod(ov) Atropellis. Št. slik:2 
na vrh strani