Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Priročnik / Zapis o dejavniku

GIS Invazivke Boletus informaticus DanubeForestHealth LVG FB-VARGO
Bolezen tisočerih rakov
Taksonomija

Latinsko ime: Geosmithia morbida M. Kolařík, E. Freeland, C. Utley & Tisserat (2010)
Angleško ime: thousand cankers disease
Nemško ime: Tausend-Canker-Krankheit
Klasifikacija: Incertae sedis, Hypocreales, Sordariomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum

Opis

Osnovni podatki

Razširjenost:

Gliva je razširjena v Združenih državah Amerike. Na podlagi genetsko pestrih sevov iz zahodne ZDA sklepamo, da je tam domorodna. Njeno širjenje sovpada s širjenjem njenega vektorja, orehovega vejnega lubadarja (Pityophthorus Juglandis). V Evropi se je bolezen prvič pojavila leta 2013 v severozahodni Italiji, kjer se je s pomočjo vektorja širila proti severu države. Zaznana je bila tudi v Franciji.

Morfologija:

Bolezen tisočerih rakov spoznamo po venenju in sušenju orehovih listov na posamičnih vejah v krošnji. Za bolezen so značilne rjave nekroze lečastih oblik, ki se pojavijo v notranjem delu skorje. Praviloma se pojavijo v zelo velikem številu – od tod ime »tisočerih«. Sprva so vidne le pod skorjo, po nekaj tednih pa tudi navzven. Nekroze se nahajajo neposredno ob rovnem sistemu podlubnika P. juglandis, čigar rovi so kratki, pravokotni na les in običajno v razmiku 2–5 cm. Natančna morfološka določitev glive je zahtevna, zato jo morajo opravljati izkušeni mikologi. Najbolj zanesljiva je molekularna diagnostika.

Biologija:

Poznana je le nespolna oblika glive. Razmnožuje se z nespolnimi sporami (konidiji), ki jih na svoji površini ali z iztrebki prenašajo t. i. vektor – orehov vejni lubadar (Pityophthorus juglandis). Gliva raste znotraj rovov, ki jih izdolbejo osebki omenjene vrste podlubnika, vendar se sistemsko ne širi po drevesu. Napada vrste iz rodu Juglans in Pterocarya (družina Juglandaceae). Posamezne drevesne vrste so različno odporne. Za okužbo sta najbolj občutljiva črni (Juglans nigra) in sivi oreh (Juglans cinerea). Simptomi so najbolj opazni poleti in se običajno pojavijo takrat, ko je drevo že močno poškodovano.

Naravni sovražniki:

Nekateri sevi glive Trichoderma spp. imajo velik potencial za biološko zatiranje zaradi svojih antagonističnih lastnosti.

Ekonomske posledice:

Gre za karantensko bolezen, ki predstavlja veliko potencialno nevarnost za gojenje orehov pri nas. Orehi imajo v Evropi velik ekološki in ekonomski pomen, zato lahko širjenje bolezni povzroči velike izgube v lesni industriji ter pridelavi orehov. Poleg tega so lahko prizadete tudi lokalne skupnosti zaradi odmrtja okrasnih dreves. Najbolj so ogroženi južni in vzhodni predeli Evrope, kjer rastejo orehi, orehov vejni lubadar ima lahko več generacij na leto. Zaradi toploljubnosti glive pričakujemo, da se bo širila proti jugu.

Obseg poškodbe:

Prvi znak so številne vhodne in izhodne odprtine na tanjših vejah (do 15 mm), ki jih povzroči orehov vejni lubadar. Okoli njih nastajajo rjave lečaste nekroze, ki se združujejo. Sprva okužba povzroči rumenenje in venenje listja, nato pa odmiranje posamičnih vej in kasneje celotne krošnje in drevesa. Drevesa odmrejo 3–5 let po pojavu prvih simptomov. Bolezen od sredine 20. stoletja povzroča obsežno odmiranje orehov v ZDA, od leta 2013 pa tudi v Italiji.

Ukrep:

Trenutno še ni razvitih strategij zatiranja bolezni in njenega vektorja, kot na primer kemično zatiranje ali odporne sorte. Trenutno je najbolj pomembno zgodnje zaznavanje in odstranjevanje okuženih dreves, omejevanje širjenja z nadzorom pretoka lesa (prepoved prevoza lesa z lubjem) ter ozaveščanje javnosti in lastnikov gozdov.

Opombe:

Ker gre za karantensko vrsto, se njena prisotnost redno spremlja v okviru programov preiskav za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin, ki jih izvaja Gozdarski inštitut Slovenije. Za spremljanje in preprečevanje širjenja bolezni se določijo tvegane dejavnosti in rizična območja. Tam se izvajajo vizualni pregledi, vzorčenje rastlin ter ugotavlja prisotnosti vektorja s pomočjo pasti. Glivo se določa s pomočjo morfoloških (mikroskopija čistih kultur) in/ali molekularnih metod (ekstrakcija DNA iz rastlinskega materiala, čiste kulture ali vektorja, ki ji sledi klasični PCR ali PCR v realnem času).

Del rastline:

Gostitelji:

Razvojna faza:

Simptomi:

Viri

Dušan J. 2015. Srečanje fitopatologov ob vdoru nove bolezni v Evropo: bolezen tisočerih rakov, ki jo povzroča gliva Geosmithia morbida in njen vektor Pityophthorus juglandis. Novice iz varstva gozdov 8: 2–4. http://dx.doi.org/10.20315/NVG.8.1

EPPO, 2025. Geosmithia morbida. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int/ (14. 10. 2025)

Onufrak A.J., Gazis R., Gwinn K. et al. 2024. Potential biological control agents of Geosmithia morbida restrict fungal pathogen growth via mycoparasitism and antibiosis. BioControl, 69, 661–674. https://doi.org/10.1007/s10526-024-10277-y

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 2025. Programi preiskav za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin: Leto 2025. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Citiranje

Kavčič T. 2026. Geosmithia morbida. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=909

Slikovno gradivo

Geosmithia morbida Geosmithia morbida Geosmithia morbida
Bolezen tisočerih rakov: množičen napad lubadarjev povzroči množico nekroz skorje na veji (foto. Jurc Dušan) Bolezen tisočerih rakov: odmiranje zgornjega dela krošnje (foto. Jurc Dušan) Bolezen tisočerih rakov: odmiranje zgornjega dela krošnje (foto. Jurc Dušan)
Geosmithia morbida Geosmithia morbida  
Bolezen tisočerih rakov: orehov vejni lubadar dolbe rove v skorjo in gliva Geosmithia morbida začenja povzročati odmiranje in rjavenje skorje (zgornja plast skorje je odstranjena) (foto. Jurc Dušan) Bolezen tisočerih rakov: prenašalec oz. vektor: orehov vejni lubadar (foto. Valley Steven)  

Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani