Latinsko ime: Neonectria neomacrospora (C. Booth & Samuels) Mantiri & Samuels (2001)
Angleško ime: canker of balsam fir
Nemško ime: Neonectria-Krebs
Klasifikacija: Nectriaceae, Hypocreales, Sordariomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo redek
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: karantenske bolezni
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost:
Največje število potrjenih pojavov glive je trenutno zabeleženih v severni Evropi, predvsem na območjih Skandinavije, kjer povzroča znatne poškodbe jelk (Abies spp.). Sicer je gliva v Evropi razširjena v severnem in zahodnem delu (Belgija, Danska, Finska, Norveška, Švedska, Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo), kjer ima omejeno razširjenost oziroma se pojavlja v posameznih žariščih. V evropskem delu Rusije so vrsto le prestregli.
V Severni Ameriki je prisotna v Kanadi (Britanska Kolumbija) ter v ZDA, kjer so potrjene najdbe v zveznih državah Oregon in Washington. V Aziji so jo potrdili na Kitajskem, kjer je njena razširjenost omejena.
Morfologija:
Trosišča (periteciji) so okrogli do rahlo sploščeni s premerom 0,3–0,5 mm in rastejo v skupinah. Sprva so oranžnih barv, kasneje pa postanejo temno rdeči. Trosišča lahko obdaja vlažno belo micelijsko tkivo, opazno kot bele lise na okuženi skorji.
Biologija:
Na okuženem in odmrlem rastlinskem tkivu se v vlažnih razmerah razvijejo značilni rdeči periteciji z askosporami. Rdeče okroglaste strukture so navadno vidne v spodnjem delu krošnje na odmrlem deblu in vejah dreves. Askospore se širijo po zraku na velike razdalje.
Nespolni trosi (konidiji) se tvorijo na okuženi skorji v vlažnih razmerah. Ti nastajajo v nespolni obliki glive (Cylindrocarpon cylindroides). Konidiji se širijo s kapljicmi dežja ali z neposrednim stikom med drevesi.
Možno je, da ima gliva tudi vektorske prenašalce. Njeni izbruhi so namreč tesno povezani z množičnim pojavljanjem jelove volnate uši, Adelges piceae. Poleg tega se domneva, da se lahko gliva prenaša tudi z okuženim semenom.
Ekonomske posledice:
Gliva povzroča velike gospodarske izgube v drevesnicah, kjer pridelujejo božična drevesa. Vrste rodu Abies so zaradi te glive izredno ogrožene, saj povzroča zmanjšano kakovost dreves in pogosto tudi njihov propad. Pri vzgoji in gojenju vrst iz tega rodu je zato potrebno posvetiti posebno pozornost nadzoru in preprečevanju okužb. Najbolj obsežno odmiranje dreves v parkih, drevesnicah in gozdovih je gliva povzročila na Danskem in Norveškem.
Obseg poškodbe:
Povzroča rakaste tvorbe, odmrtje vej, poganjkov, obsežno izcejanje smole ter propad celih dreves.
Ukrep:
Zlasti v drevesnicah je priporočljivo uničenje okuženega rastlinskega materiala in uporaba fungicidov. Na danskem so na podlagi raziskave ugotovili, da so vse provenience vrste Abies asiocarpa neprimerne za pridelavo božičnih dreves.
V gozdovih jo zatiramo z varstveno-sanitarnimi ukrepi.
Opombe:
Parazitska gliva okužuje predvsem vrste rodu Abies (jelke), redkeje pa tudi druge iglavce. Na daljših razdaljah se prenaša s pomočjo sadik, semen, božičnih dreves in rezanih vej.
Avtohtona geografska razširjenost glive sicer ni povsem jasna, kajti ne vemo, ali se je v Evropi pojavila pred kratkim ali gre za ponovni pojav že prisotne vrste. V Severni Ameriki obstajajo zapisi o njenem opažanju že iz tridesetih let prejšnjega stoletja, informacije o njenem trenutnem stanju na teh območjih pa so pomanjkljive. V Evropi so opisali njeno nespolno obliko že pred več kot stotimi leti v Nemčiji, simptome te bolezni pa so prvič opazili leta 2013 in potrdili leta 2018. Na Norveškem so v herbariju zabeležili glivo že leta 1951.
Del rastline:
- deblo: rakaste tvorbe in smolenje
- veja: odmiranje posameznih vej
- skorja: na skorji se pojavljajo trosišča (periteciji), razpoke in izcedki smole
- poganjek: odmiranje mladih poganjkov
Gostitelji:
- Abies
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- trosišča: rdeči periteciji na skorji
- smoljenje
- sušenje: odmiranje posameznih vej in poganjkov nad okužbo, predvsem v spodnjem delu krošnje
Wilstermann A., Douanla-Meli C., Schrader G., Björn Hoppe. 2019. Express PRA for Neonectria neomacrospora. https://pflanzengesundheit.julius-kuehn.de/dokumente/upload/Neonectria-neomacrospora_expPRA_rev2_en.pdf?utm_source=chatgpt.com (3. 11. 2025)
EPPO, 2017. Neonectria neomacrospora: an emerging disease of fir trees in Northern Europe: addition to the EPPO Alert List (EPPO Reporting Service no. 06-2017, Article 2017/120). https://gd.eppo.int/reporting/article-6088 (3. 11. 2025)
EPPO, 2021. Mini data sheet on Neonectria neomacrospora (EPPO). https://gd.eppo.int/download/doc/1468_minids_NECTMA.pdf (30. 10. 2025)
Kavčič T. 2026. Neonectria neomacrospora. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=912
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Sušica jelovih vej: aski z askosporami (foto. Talgø Venche) | Sušica jelovih vej: odmiranje vej in krošnje (foto. Talgø Venche) | Sušica jelovih vej: periteciji na veji (foto. Talgø Venche) |
Dodatne slike iz rod(ov) Neonectria. Št. slik:4 
na vrh strani