| Kratki znanstveni prispevek | Novice iz varstva gozdov št. 17, 2024, stran 11–13 
DOI: 10.20315/NVG.17.5 |
Razširjenost dvojnozobega smrekovega lubadarja (Ips duplicatus) v Sloveniji v letu 2024
Maarten DE GROOT1, Tine HAUPTMAN1, Marija KOLŠEK2
1Oddelek za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija; 2Zavod za gozdove Slovenija, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
*maarten.degroot@gozdis.si
Ključne besede: spremljanje, navadna smreka, Picea abies, podlubniki, invazivna tujerodna vrsta
Povzetek
Članek prikazuje rezultate spremljanja razširjenosti vrste Ips duplicatus (Sahlberg, 1836) v Sloveniji v letu 2024. Uporabili smo 11 režastih pasti tipa Theysohn, ki so bile opremljene s feromonom Dupliwit. Prisotnost vrste smo potrdili na dveh lokacijah, skupno pa smo ujeli 630 osebkov. Predstavljena je razprava o pomenu teh najdb v kontekstu razširjenosti, spremljanja in upravljanja dvojnozobega smrekovega lubadarja.
Uvod
Dvojnozobi smrekov lubadar (Ips duplicatus (Sahlberg, 1836)) (Coleoptera, Curculionidae, Scolytinae) je podlubnik, ki ima potencialno velik vpliv na evropske gozdove (Grodzki 2012; Holuša in sod. 2010). Razširjen je v borealnem delu palearktičnega območja, npr. na Švedskem, Norveškem, Finskem in v Rusiji. V zadnjih desetletjih se je vrsta razširila v jugozahodni smeri in je bila šele pred kratkim najdena v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem (Lakatos in sod. 2007; Wermelinger in sod. 2020). Razširjenost vrste je mogoče preveriti v globalni podatkovni zbirki EPPO ( https://gd.eppo.int/taxon/IPSXDU/distribution) (EPPO 2023). Glavni gostitelj je navadna smreka (Picea abies), lahko pa se pojavi tudi na drugih vrstah iglavcev, kot so bor (Pinus spp.), duglazija (Pseudotsuga menziesii) in macesen (Larix spp.) (Holuša in Grodzki 2008; Kašák in Foit 2015). Pojavlja se lahko skupaj s sorodnim osmerozobim smrekovim lubadarjem (Ips typographus (Linnaeus, 1758)). Na Češkem in Poljskem vrsta povečuje svoje populacije; od tam so poročali o več izbruhih z veliko škodo na gostiteljskih rastlinah (Grodzki 2012; Holuša in Grodzki 2008).
Vrsta I. duplicatus je bila leta 2020 prvič najdena v Sloveniji (Kavčič in sod. 2023a), in sicer v pasteh v okolici Kranja. V letu 2021 so Kavčič in sod. (2023a) v okolici prvih najdb izvedli preglede gozdnih sestojev, vendar dreves, ki bi jih napadla omenjena vrsta, niso odkrili. Ker je ta vrsta lahko podobno problematična kot I. typographus, smo v sklopu poročevalske, prognostično-diagnostične službe za gozdove (JGS-PPD) vzpostavili sistem vsakoletnega spremljanja vrste I. duplicatus (Kavčič in sod. 2023b) s postavitvijo ene kontrolne pasti v vsakem gozdnogospodarskem območju (GGO). V 2023 smo odkrili I. duplicatus v GGO Ljubljana, GGO Murska Sobota, GGO Novo mesto, GGO Kranj in GGO Kočevje (de Groot in sod. 2023) (slika 1).
Namen tega spremljanja je bil ugotoviti razširjenost Ips duplicatus v Sloveniji v letu 2024.
Materiali in metode
Raziskava v letu 2024 je potekala od začetka junija do konca avgusta. V vseh 14 gozdnogospodarskih območjih (GGO) smo postavili režasto past tipa Theysohn s feromonom Dupliwit™ (Witasek, Avstrija) (slika 1). Postavitev in spremljanje pasti je v skladu s strokovnimi navodili (Kavčič in sod. 2023b) izvedel Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Pasti so pregledovali vsaka dva tedna, ulov pa shranjevali v kozarce z etanolom. Vzorcev iz GGO Celje, GGO Bled in GGO Tolmin nismo prejeli, zato med rezultati podatki iz teh območnih enot niso prikazani.
Ulov v pasti smo identificirali v Laboratoriju za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Za identifikacijo podlubnikov smo uporabili določevalni ključ Grüne (1979).
Rezultati
Vrsta Ips duplicatus je bila v letu 2024 najdena na dveh lokacijah v Sloveniji (preglednica 1; slika 1), in sicer v GGO Ljubljana in GGO Murska Sobota. Obe pasti, kjer smo ujeli I. duplicatus, sta bili postavljeni v bližini lokacij spremljanja iz leta 2023. V pasti iz GGO Murska Sobota smo odkrili 612, v pasti iz GGO Ljubljana pa 18 osebkov I. duplicatus. Druge vrste podlubnikov v ulovu so bile: Anisandrus dispar (Fabricius, 1792), Dryocoetes autographus (Ratzeburg, 1837), Gnathotrichus materiarius (Fitch, 1858), Hylastes cunicularius (Erichson, 1836), Ips typographus (Linnaeus, 1758), Orthotomicus longicollis (Gyllenhal, 1827), Pityogenes chalcographus (Linnaeus, 1761), Taphrorychus villifrons (Dufour, 1843), Xyleborinus saxesenii Reitter 1913, Xyleborus dryographus (Ratzeburg, 1837) in Xylosandrus germanus (Blandford, 1894).
Slika 1: Lokacije pasti. Rdeče obarvane točke prikazujejo lokacije, kjer je bila potrjena prisotnost Ips duplicatus, belo označene točke pa lokacije, kjer vrste nismo odkrili. Krogi označujejo lokacije pasti v letu 2023, kvadrati pa lokacije pasti v letu 2024. Na karti so prikazane meje GGO (ZGS) in večja mesta v Sloveniji. Preglednica 1: Lokacije pasti ter ulov Ips duplicatus in drugih vrst podlubnikov
| GGO | Lokacija | Koordinate (m) (D96/TM) | Datum | Prisotnost Ips duplicatus | Druge vrste podlubnikov |
| GGO Ljubljana | Hudo | E: 470475,52N: 116308,23 | 13. 3. 2024–8. 8. 2024 | Da (18 os.) | Ips typographus (1 os.), Xylosandrus germanus (26 os.), Taphrorychus sp. (4 os.) |
| GGO Kočevje | Krokarski studenec | E: 493339,53N: 63925,12 | 24. 5. 2024–15. 7. 2024 | Ne | Gnathotrichus materiarius (3 os.), Xylosandrus germanus (196 os), Ips typographus (1 os), Anisandrus dispar (1 os.), Pityogenes chalcographus (6 os.) |
| GGO Maribor | Marofski les | E: 552469,26N: 153331,66 | 13. 6. 2024–5. 9. 2024 | Ne | Xylosandrus germanus (2 os.), Dryocoetes autographus (4 os.), Xyleborus dryographus (6 os.) |
| GGO Postojna | Skrajnik | E: 447766,27N: 74301,30 | 22. 4. 2024–15. 10. 2024 | Ne | - |
| GGO Nazarje | Prihova | E: 496068,15N: 131272,78 | 10. 4. 2024–6. 9. 2024 | Ne | Ips typographus (565 os), Pityogenes chalcographus (5 os), Xyleborinus saxesenii (2 os.), Dryocoetes autographus (3 os) |
| GGO Murska Sobota | Zgornja šuma | E: 603653,24N: 173047,62 | 1. 6. 2024–25. 10. 2024 | Da (612 os.) | Ips typographus (308 os.), Pityogenes chalcographus (11 os.), Hylastes cunicularius (1 os.), Orthotomicus longicollis (1 os.), Dryocoetes autographus (1 os.) |
| GGO Brežice | Artiče | E: 545263,74N: 92392,20 | 30. 4. 2024–20. 9. 2024 | Ne | Hylastes cunicularius (1 os.) |
| GGO Slovenj Gradec | Pameče | E: 508350,84N: 154608,72 | 15. 5. 2024–22. 8. 2024 | Ne | Ips typographus (1 os.), Xyleborinus saxesenii (1 os.) |
| GGO Novo mesto | Črmošnjice | E: 507432,57N: 59049,73 | 6. 6. 2024–21. 6. 2024 | Ne | Ips typographus (13 os.), Xylosandrus germanus (61 os.), Pityogenes chalcographus (5 os.), Xyleborinus saxesenii (2 os.), Taphrorychus villifrons (1 os.) |
| GGO Sežana | Goli vrh | E: 425653,16N: 512797,38 | 30. 5. 2024–20. 09. 2024 | Ne | Xylosandrus germanus (113 os.), Xyleborinus saxesenii (3 os.), Anisandrus dispar (1 os.), Pityogenes chalcographus (2 os.) |
| GGO Kranj | Podbrezje | E: 444299,59N: 131170,01 | 13. 5. 2024–5. 7. 2024 | Ne | Ips typographus (12 os.) |
Razprava
Leta 2020 je bila vrsta I. duplicatus najdena v okolici Kranja, v letu 2023 pa v GGO Ljubljana, GGO Kranj, GGO Murska Sobota, GGO Novo mesto in GGO Kočevje (Kavčič in sod. 2023; de Groot in sod. 2023). V letu 2024 je bila vrsta najdena le v GGO Ljubljana in v GGO Murska Sobota.
Pasti v GGO Ljubljana in GGO Murska Sobota so bile v letu 2024 postavljene na istih lokacijah oz. v bližini lokacij iz leta 2023. Na omenjenih dveh lokacijah smo v letu 2023 ulovili 2 (GGO Ljubljana) oz. 1 (GGO Murska Sobota) osebek (de Groot in sod. 2023). Večji ulov v letu 2024 kaže na porast populacije I. duplicatus in možnost, da se tudi v Sloveniji vrsta namnoži do te mere, da bi lahko začela povzročati škodo. Zato bomo naslednjem letu v GGO Murska Sobota opravili preglede sestojev v okolici pasti in preverili prisotnost morebitnih poškodb drevja na terenu.
Na splošno je bil ulov podlubnikov (Curculionidae, Scolytinae) v pasteh zelo majhen in je znašal od 0 do 934 osebkov, v povprečju pa 181 osebkov v različnih obdobjih ulova. Neciljni ulov je v povprečju znašal 124 osebkov, od 0 do 575 osebkov. Najpogostejši vrsti v pasteh sta bili Ips typographus s skupno 901 osebkom in Xylosandrus germanus s 398 osebki. Ugotovljeno je bilo, da lahko feromoni, specifični za vrsto I. duplicatus, privabijo tudi veliko število hroščev I. typographus (lahko tudi več kot I. duplicatus) (Duduman et al. 2022), vendar pa ta ulov niti približno ni tako številčen kot ulov v pasti s specifičnimi feromoni za I. typographus (Šramel s sod. 2021). Čeprav je bilo ujetih še 12 drugih vrst podlubnikov, so bile te vrste ujete v tako majhnem številu, da to ne vpliva na njihove populacije.
Vrsta I. duplicatus lahko na smreki povzroči obsežne poškodbe, kot je bilo že dokazano na Češkem in Poljskem (Grodzki 2012; Holuša in sod. 2010). V Sloveniji je bila do sedaj najdena le v nizki številčnosti, porast je bil v letu 2024 glede na leto 2023 opažen predvsem v GGO Murska Sobota, vseeno pa predvidevamo, da vrsta še ni glavni vzrok odmiranja smreke v teh GGO. Na Češkem se je izkazalo, da je bila v prvih letih širjenja škoda na navadni smreki majhna, v poznejših letih, ko se je vrsta dokončno ustalila, pa se je obseg povzročene škode povečal (Holuša in sod. 2010). Vrsta I. duplicatus se lahko pojavlja skupaj z vrsto I. typographus. Prisotnost I. duplicatus tako predstavlja dodatno grožnjo že tako ogroženim smrekovim sestojem, ki bodo na preizkušnji predvsem ob vse bolj številčnih sušnih obdobjih, ki zmanjšujejo vitalnost gostiteljskih dreves, kar pa jih naredi bolj dovzetne za napade podlubnikov.
Vrsti I. duplicatus in I. typographus sta si zelo podobni in ju je na terenu težko ločiti. Posledično bo v praksi tudi težko določiti, katera od vrst je povzročila poškodbe drevja. Če smo do sedaj predvidevali, da je bil glavni razlog za sanitarno sečnjo smreke zaradi podlubnikov vrsta I. typographus, bomo v prihodnje to domnevo morali razširiti na rod Ips.
Trenutno ima Javna gozdarska služba vzpostavljen sistem spremljanja, ki se osredotoča na najpomembnejšega škodljivca, vrsto I. typographus (Jurc D., Kolšek M. 2012; Ogris in sod. 2021). Feromon, ki se uporablja za vrsto I. typographus, je vrstno specifičen, zato ne privablja uspešno vrste I. duplicatus. Za slednjo so bili razviti drugi, prav tako vrstno specifični feromoni (Duduman in sod. 2022). Da bi razumeli dinamiko pojavljanja vrste in škodo, ki jo povzroča I. duplicatus v Sloveniji, je potrebno nadaljevati z ločenim sistemom spremljanja.
Ukrepi za obvladovanje I. duplicatus so v veliki meri podobni kot za vrsto I. typographus (Jurc in Kolšek, 2012; Jurc in sod. 2017), slabše poznani oziroma neraziskani so načini zatiranja. Vrsta I. duplicatus namreč napada stoječe drevje, ne pa tudi podrtih dreves (Grodzki 2012), tako da je zatiranje s pomočjo lovnih nastav neučinkovito (Kavčič in sod., 2023b).
Zahvala
Zahvaljujemo se Bogdanu Bartolu, Klementini Razpotnik, Marijanu Denši, Andreju Držaju, Boštjanu Ježu, Andreju Vertelju, Mateju Kravanji, Marku Lekšetu, Luciji Odar, Suzani Andrejc, dr. Juriju Rozmanu, Dragu Trajberju, Nenadu Zagorcu in Zoranu Zavrtaniku za sodelovanje pri postavitvi in spremljanju pasti. Raziskava je nastala v okviru Javne gozdarske službe na Gozdarskem inštitutu Slovenije, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Viri
De Groot M., Hauptman T., Kolšek M. 2023. Razširjenost dvojnozobega smrekovega lubadarja (Ips duplicatus) v Sloveniji v letu 2023. Novice iz varstva gozdov, 16: 9–11.
Duduman M.-L., Beránková K., Jakuš R., Hradecký J., Jirošová A. 2022. Efficiency and sustainability of Ips duplicatus (Coleoptera: Curculionidae) pheromone dispensers with different designs. Forests, 13, 4: 511.
EPPO. 2023. Ips duplicatus (IPSXDU). European and Mediterranean Plant Protection Organization. https://gd.eppo.int/taxon/IPSXDU/distribution (22. 12. 2023)
Grodzki W. 2012. Two types of Norway spruce Picea abies (L.) Karst. Infestation by the double spined bark beetle Ips duplicatus Sahlb. (Coleoptera: Scolytinae) in southern and north-eastern Poland. Folia Forestalia Polonica, Series A, 54: 169–174.
Grüne S. 1979. Handbuch zur Bestimmung der europäischen Borkenkäfer. Hannover, M. & H. Schaper: 182 str.
Holuša J., Grodzki W. 2008. Occurrence of Ips duplicatus (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae) on pines (Pinus sp.) in the Czech Republic and southern Poland – Short Communication. Journal of Forest Science, 54: 234–236.
Holuša J., Lubojacky J., Knizek M. 2010. Distribution of the double-spined spruce bark beetle Ips duplicatus in the Czech Republic: spreading in 1997–2009. Phytoparasitica, 38, 5: 435–443.
Jurc D., Kolšek M. 2012. Navodila za preprečevanje in zatiranje škodljivcev in bolezni gozdnega drevja v Sloveniji. Gozdarski inštitut Slovenije, Silva Slovenica: 104 str.
Jurc M., Pavlin R., Kavčič A., de Groot M., Hauptman T. 2017. Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae). Gozdarski vestik, 75, 2: 94–111.
Kašák J., Foit J. 2015. Double-spined bark beetle (Ips duplicatus) (Coleoptera: Curculionidae): a new host – Douglas fir (Pseudotsuga menziesii). Journal of Forest Science, 61, 6: 274–276.
Kavčič A., Devetak Z., Piškur B., Groznik E., de Groot M. 2023a. First record of the northern spruce bark beetle, Ips duplicatus (Sahlberg, 1836), in Slovenia. BioInvasions records, 12, 3: 699–710.
Kavčič A., de Groot M., Ogris N., Kolšek M. 2023b. Dvojnozobi smrekov lubadar – Ips duplicatus. V: Navodila za preprečevanje in zatiranje škodljivcev in bolezni gozdnega drevja v Sloveniji: Priročnik za javno gozdarsko službo. Ogris N. (ur.). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije: 13 str. https://www.zdravgozd.si/dat/gradivo/50.pdf
Lakatos F., Grodzki W., Zhang Q.-H., Stauffer C. 2007. Genetic comparison of Ips duplicatus (Sahlberg, 1836) (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae) populations from Europe and Asia. Journal of Forest Research, 12, 5: 345–349.
Ogris N., Kolšek M., de Groot M. 2021. Predlog števila in lokacij kontrolnih-lovnih pasti in kontrolno-lovnih nastav v 2021. Napovedi o zdravju gozdov, 2021. https://doi.org/10.20315/NZG.56
Šramel N., Kavčič A., Kolšek M., de Groot M. 2021. Estimating the most effective and economical pheromone for monitoring the European spruce bark beetle. J. Appl. Entomol. 145: 312–325.
Wermelinger B., Schneider Mathis D., Knížek M., Forster B. 2020. Tracking the spread of the northern bark beetle (Ips duplicatus [Sahlb.]) in Europe and first records from Switzerland and Liechtenstein. Alpine Entomology, 4: 179–184.
ZGS. 2021. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2020. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije:125 str.
Citiranje: Maarten DE GROOT, Tine HAUPTMAN, Marija KOLŠEK. 2024. Razširjenost dvojnozobega smrekovega lubadarja (Ips duplicatus) v Sloveniji v letu 2024. Novice iz varstva gozdov 17: 11–13. URL: https://www.zdravgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=17-5. DOI: 10.20315/NVG.17.5
Prispelo: 02. 12. 2024. Sprejeto: 10. 12. 2024. Objavljeno: 10. 12. 2024.
Št. ogledov: 180
na vrh strani