Novice iz varstva gozdov

Novice iz varstva gozdov št. 2, 2009, stran 1–2

DOI: 10.20315/NVG.2.1

Osip macesnovih iglic, Meria laricis

Nikica OGRIS^1*, Zoran ZAVRTANIK²

¹Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana; ²Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin, Tumov drevored 17, 5220 Tolmin

*nikica.ogris@gozdis.si

Poznamo tri povzročitelje osipa macesnovih iglic: Meria laricis Vuill., Mycosphaerella laricina R. Hartig in Hypodermella laricis Tub. Za točno določitev vzroka je potrebno mikroskopirati vzorce.

Osip macesnovih iglic, ki ga povzroča gliva Meria laricis, se je v letu 2008 pojavil v Baški grapi na večji površini v okolici Podbrda na evropskemu macesnu (Larix decidua Mill.). Gliva Meria laricis je dobro poznana bolezen sadik evropskega macesna iz gozdnih drevesnic (Jurc, 1986; Butin, 1995; Maček, 2008). Bolezen prepoznamo po tem, da se zgodaj poleti začnejo na iglicah pojavljati posamične rumenkaste pege (slika 1), s časom se število rumenih peg na iglicah povečuje, porumenele iglice ovenijo, rjavijo in predčasno odpadejo (slika 2). Pri sadikah evropskega macesna najprej odpadejo iglice na spodnjih vejah, kasneje pa še na vejah višje v krošnji. Večino iglic odpade takoj, nekaj jih ostane pritrjenih še dolgo časa (slika 2). Na predelu rumeno-rjave pege na iglici lahko s povečevalnim steklom opazimo skupine trosonoscev glive Meria laricis, ki izraščajo iz listnih rež iglice (slika 3). Na konidioforih se razvijajo enocelični, brezbarvni konidiji - nespolni trosi, ki so na sredini nekoliko zažeti in merijo 8–10 × 2,5–3 µm. Gliva prezimi v odpadlih iglicah ali iglicah na drevesu, kjer spomladi oblikuje nove trose, s katerimi okuži nove mlade iglice. Japonski macesen (Larix kaempferi [Lamb.] Carr.) in hibridni macesen (Larix x eurolepis Henry) sta odporna na omenjeno bolezen. Znano je, da je okužba z glivo Meria laricis intenzivnejša v bolj vlažnih razmerah. To je tudi zelo verjetno poglavitni razlog za obsežnejši pojav osipa macesnovih iglic zaradi opisane glive na območju Baške grape v letu 2008, saj je bilo poletje v 2008 nekoliko bolj vlažno od povprečja 1971–2000. Kljub temu menimo, da je pojav osipa macesnovih iglic zaradi glive Meria laricis nenavaden, saj v Sloveniji še nimamo zabeleženo, da se bi ta bolezen pojavila izven gozdnih drevesnic v gozdovih na tako obsežni površini z veliko intenziteto. Bolezen se verjetno v Baški grapi pojavlja naravno, saj je prenos bolezni iz gozdne drevesnice izključen, ker se na tem območju macesen ni sadil že več let.

Osip macesnovih iglic je bolezen iglic, zato bo okužen macesen v letošnjem letu naslednjo pomlad normalno ozelenel. Če se osip macesnovih iglic pojavi le v enem letu, je zato nekoliko prizadet prirastek. Če pa se osip pojavlja zaporedoma več let, lahko resno oslabi drevo in ga tako naredi dovzetnejšega za druge sekundarne okužbe. V gozdu ne izvajamo ukrepov proti tej bolezni. Bolezen pa zatiramo v gozdnih drevesnicah s preventivnim škropljenjem s koloidnim žveplom ali kaptanom od začetka odpiranja brstov do sredine julija (Jurc, 1986).

Viri

Butin H. 1995. Tree diseases and disorders. Causes, biology and control in forest and amenity trees. Oxford University Press: 252 str.

Jurc D. 1986. Osip macesnovih iglic v gozdni drevesnici Muta. Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF: 3 str.

Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.


Slika 1: Okužba macesnove iglice z glivo Meria laricis	Slika 2: Porjavele iglice navadno odpadejo že zgodaj poleti, včasih pa ostanejo še pritrjene na kratkih poganjkih

Slika 3: Trosonosci s konidiji glive Meria laricis	Slika 4: Brezbarvni konidiji glive Meria laricis

Citiranje: Nikica OGRIS, Zoran ZAVRTANIK. 2009. Osip macesnovih iglic, Meria laricis. Novice iz varstva gozdov 2: 1–2. URL: https://www.zdravgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=2-1. DOI: 10.20315/NVG.2.1

Št. ogledov: 450

na vrh strani