Novice iz varstva gozdov št. 2, 2009, stran 10–11 ![]() ![]() DOI: 10.20315/NVG.2.8 |
Namnožil se je bukov rilčkar skakač - Rhynchaenus fagi
Maja JURC1*, Marija KOLŠEK2
1Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Večna pot 83, 1000 Ljubljana; 2Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota, Večna pot 2, 1000 Ljubljana
*maja.jurc@bf.uni-lj.si
V letu 2009 ugotavljamo namnožitev bukovega rilčkarja skakača (Rhynchaenus fagi). To je majhen, približno 2–3 mm dolg temno rjav hrošček z rilčkom, ki odskoči ob vsaki nevarnosti. Prisoten je povsod v Sloveniji. Največ poškodb je povzročil na Gorenjskem in v osrednji ter jugovzhodni Sloveniji, kje so se zaradi njegove namnožitve v mesecu maju bukovi gozdovi ponekod jesensko obarvali. Pogosteje se pojavlja na toplejših prisojnih legah do 600 m nadmorske višine, ponekod tudi do 900 m n.m.v. Namnožitev je posledica zanj ugodnih vremenskih pogojev (višje povprečne temperature zraka in nizke količine padavin) v času odlaganja jajčec in razvoja ličink. Bukov rilčkar skakač lahko ob močnem napadu zmanjša letni prirastek bukve, vendar je življenjsko ne ogroža, zato ga ne zatiramo.
Bukov rilčkar skakač prezimi kot odrasel hrošček v stelji, listnem opadu, v razpokah skorje. Praviloma se v drugi polovici aprila ter v začetku maja hroščki selijo na mlade liste, ki se tedaj razpirajo in začno z zrelostnim (dopolnilnim) žrtjem, pri katerem luknjičasto brstijo liste (najdemo tudi po 5 ali 6 hroščkov na posameznem listu). Sredi maja začnejo njegove ličinke izjedati rove v listih od glavne listne žile proti robovom lista. V drugi polovici maja se pojavijo rjave mehurjaste izjedine na robovih bukovih listov, ki lahko zajemajo tudi do tretjino površine lista. Ko se v juniju razvijejo novi hroščki, ti spet objedajo listje. Najpogostejši gostitelj R. fagi je navadna bukev (Fagus sylvatica). Lahko se razvije na mnogih drugih listavcih (Alnus, Betula, Carpinus, Salix, idr). Areal bukovega rilčkarja skakača je celotna Evropa.
Namnožitve se pojavljajo nepričakovano, v dolgih in nepravilnih časovnih presledkih ter trajajo razmeroma kratek čas. Pogosto se gradacije že naslednje leto prekinejo, bukev pa spet normalno odžene. Prekinitev gradacij se zgodi po vsej verjetnosti zaradi neugodnih vremenskih razmer za bukovega rilčkarja skakača ali zaradi namnožitev njegovih naravnih sovražnikov.
V Sloveniji se je bukov rilčkar skakač pojavil v gradacijah v letih 1947, 1963/64 ter 1985/86. Leta 1986 je gradacija zajela celotna območja predalpskega, preddinarskega in predpanonskega fitogeografskega območja in tudi obrobja alpskega in dinarskega fitogeografskega območja. Pojavil se je na toplejših rastiščih navadne bukve v gričevnatem (do 600 m n.m.v.) ter pod montanskim vegetacijskim pasom (600–900 m n.m.v.). V letu 2007 je bila ponovno zabeležena gradacija bukovega rilčkarja skakača. Posebej močno sta bili prizadeti Gozdnogospodarsko območje Ljubljana ter Gozdnogospodarsko območje Sežana.
Viri
Jurc M. 2007. Zdravje gozda, Navadna bukev - Fagus sylvatica (L.) Žuželke in pršice na listih. Gozdarski vestnik, 65, 5–6: 199–201Citiranje: Maja JURC, Marija KOLŠEK. 2009. Namnožil se je bukov rilčkar skakač - Rhynchaenus fagi. Novice iz varstva gozdov 2: 10–11. URL: https://www.zdravgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=2-8. DOI: 10.20315/NVG.2.8
Št. ogledov: 1872