Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Novice iz varstva gozdov / Prispevek

GIS Invazivke Boletus informaticus DanubeForestHealth LVG FB-VARGO
Novice iz varstva gozdov št. 3, 2010, stran 5–6 Natisni  PDF
DOI: 10.20315/NVG.3.4

Rdeči bor se je začel sušiti po toči

Marija KOLŠEK1*, Franc KOGOVŠEK2, Dušan JURC3

1Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana; 2Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Grosuplje, Taborska n.n., 1290 Grosuplje; 3Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana

*marija.kolsek@zgs.gov.si

Ob dolenjski avtocesti v smeri Ljubljana – Novo mesto severovzhodno od Grosuplja je dne 17. 6. 2010 kot oreh debela toča povzročila poškodbe na približno 60 ha gozda. Na neurje so najprej opominjale le razcefrane listne površine zelišč, grmovja in dreves. Ob koncu junija so na najbolj prizadetem območju začele rjaveti krošnje borov. Sušenje rdečega bora (Pinus sylvestris L.) je zaradi opazne lege ob avtocesti povzročilo veliko zanimanje oziroma zaskrbljenost javnosti.

Sušenje borov je povzročila zajedalska gliva, ki je okužila rane na skorji. Bori imajo v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami izredno veliko število splošno razširjenih in nevarnih glivičnih bolezni. Z izolacijo gliv v čisto kulturo smo ugotovili, da v ranah zaradi toče prevladuje gliva Diplodia pinea (Desm.) J. Kickx f. (sin. Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko & B. Sutton), povzročiteljica bolezni borov z imenom sušica najmlajših borovih poganjkov. Gliva povzroča odmiranje skorje, ki se širi okoli rane in povzroči odmiranje vej; gliva se lahko tudi razraste v deblo in povzroči odmiranje celega drevesa in modrenje lesa (Jurc, 2007). Bolezen je splošno razširjena v okolici Ljubljane, povzroča odmiranje mladih poganjkov in vej predvsem črnega bora, ob močnem sušnem stresu pa tudi odmiranje dreves. Na Golovcu pri Ljubljani so se leta 2001 sušila odrasla drevesa rdečega bora (Jurc D. in Jurc M., 2002). Zajedavska gliva Diplodia pinea je splošno razširjena tudi po vsej Sloveniji, okuži in uniči predvsem zaradi suše oslabele bore in v zadnjih letih povzroča zlasti obsežno sušenje krošenj črnih borov na Krasu.

Lastnikom gozdov na poškodovanem območju smo svetovali posek borov s poškodovanostjo krošnje več kot 80 %, ker bodo zaradi okužbe z glivo odmrla. Ker obstaja verjetnost, da se na poškodovanih borih in drugih iglavcih namnožijo podlubniki, je potrebno redno spremljanje stanja poškodovanega gozda. Na obravnavanem območju so bile že poleti 2010 evidentirane posamezne s podlubniki napadene smreke.

Viri

Jurc D., Jurc M. 2001. Rdeči bor (Pinus sylvestris) se na Golovcu suši zaradi sušice najmlajših borovih poganjkov (Sphaeropsis sapinea). Gozdarski inštitut Slovenije in Gozdarski oddelek BF, Poročevalska, diagnostična in prognostična služba za varstvo gozdov, 3 str.

Jurc D. 2007. Bori - Pinus spp.: bolezni poganjkov, vej in debla: Sphaeropsis sapinea, Cenangium ferruginosum, Sydowia polyspora. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 65, 1: [129-144], 25-40.



Slika
 
Slika 1: Sušenje borov ob avtocesti pri Grosuplju je posledica toče in naknadnih okužb z glivami (foto: Barbara Piškur, Gozdarski inštitut Slovenije)  

Citiranje: Marija KOLŠEK, Franc KOGOVŠEK, Dušan JURC. 2010. Rdeči bor se je začel sušiti po toči. Novice iz varstva gozdov 3: 5–6. URL: https://www.zdravgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=3-4. DOI: 10.20315/NVG.3.4


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani