Novice iz varstva gozdov št. 6, 2013, stran 3–4 ![]() ![]() DOI: 10.20315/NVG.6.2 |
Na Jureževi planini se je pojavil ožig macesnovih iglic, ki ga povzroča gliva Hypodermella laricis
Nikica OGRIS
Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana
nikica.ogris@gozdis.si
Nekoliko pod vrhom Vošce, na Jureževi planini (nadmorska višina 1.550 m, približno 100 m pod zgornjim gozdnim robom, X = 410.250 m, Y = 151.870 m, gozdni odsek 0205 36C), se je na evropskem macesnu (Larix decidua Mill.) pojavil ožig macesnovih iglic, ki ga povzroča gliva Hypodermella laricis Tub. (Rhytismataceae, Ascomycota). To je parazitska gliva, ki se pogosto pojavlja na območju Alp na nadmorskih višinah več kot 1.000 m. Pojavlja se tudi v Severni Ameriki na ameriških vrstah macesna (Sinclair, 1989).
Simptomi
Iglice spomladi bledijo, rumenijo in končno porjavijo do poletja (slika 1). Poleti se na odmrlih iglicah oblikujejo črna, podolgovata nespolna trosišča (slika 2) velika 120–340 × 40–80 µm, v katerih nastajajo podolgovati, brezbarvni konidiji velikosti 3–5,6 × 1,2–1,9 µm, ki ne kalijo, niso pomembni za širjenje bolezni in opravljajo vlogo spermacijev (slika 3). Nespolna oblika glive je poimenovana Leptothyrella laricis Dearn. Za bolezen je značilno, da iglice ostanejo pritrjene na kratkih poganjkih še 1–3 leta po odmiranju (Cohen, 1967). Do naslednje pomladi se na odmrlih iglicah razvijejo črni histeroteciji, tj. spolna trosišča, eliptične oblike, ki so bolj ali manj nanizana v vrsti, velika so 0,5–0,8 × 0,2–0,3 mm (Funk, 1985). V histerotecijih se razvijajo aski, ki navadno vsebujejo 4 askospore, brezbarvne, brez prečnih pregrad, v obliki solz in merijo 70–105 × 6 µm.
Biologija
Gliva H. laricis je tako virulentna, da lahko povzroči lokalno epifitocijo. Pojav bolezni je neposredno povezan z ugodnimi vremenskimi pogoji za njen razvoj. Glavni dejavnik za pojav epifitocije je dolg pomladanski dež, ki pada preden iglice dosežejo določeno starost, tj. iglice morajo biti mlade (Cohen, 1967). Mlade iglice okužijo askospore, ki se sproščajo iz histerotecijev na odmrlih iglicah. Po podatkih iz Avstrije lahko na jakost okužbe vpliva tudi topla pomlad in pojav megle v času intenzivne rasti iglic v dolžino (Cech, 2004).
Gospodarska škoda
Bolezen ne povzroča večje gospodarske škode. Lahko pa povzroči popolno osutost mladih macesnov in njihovo smrt. Pri odraslih macesnih lahko zmanjša prirastek in v primerih, ko je pojav bolezni močan in traja več let zapored, lahko vpliva tudi na vitalnost dreves.
Možne zamenjave
Poškodbe zaradi glive H. laricis lahko v zgodnji fazi razvoja bolezni zamenjamo s poškodbami zaradi pozne pomladanske zmrzali. Na iglicah odmrlih zaradi zmrzali se ne oblikujejo črna trosišča, ta se oblikujejo na odmrlih iglicah, obolelih zaradi okužbe z glivo H. laricis, šele poleti. Na macesnovih iglicah se pogosto pojavljajo še tri parazitske glive: Mycosphaerella laricina (R. Hartig) Mig., Meria laricis Vuill. in Lophodermium laricinum Duby. Mycosphaerella laricina povzroča bolezen, ki jo imenujemo rjava macesnova pegavost, Meria laricis povzroča merijski osip macesnovih iglic, Lophodermium laricinum povzroča lofodermijski osip macesnovih iglic. Vse omenjene glive lahko razlikujemo po makroskopskih lastnostih neposredno na terenu glede na pojav prečnih prog (demarkacijskih črt) in trosišč na iglicah (slika 4 in 5).
Viri
Cech T.L. 2004. Nadelschütten der Lärche. Forstschutz Aktuell, 32: 11–13
Cohen L.I. 1967. The pathology of Hypodermella laricis on larch, Larix occidentalis. American Journal of Botany, 54, 1: 118–124
Funk A. 1985. Foliar fungi of western trees. Victoria, British Columbia, Canadian Forestry service, Pacific forest research centre: 159 str.
Sinclair W.A., Lyon H.H., Johnson W.T. 1989. Diseases of trees and shrubs. Comstock Publishing Associates, a division of Cornell University Press: 512 str.
Citiranje: Nikica OGRIS. 2013. Na Jureževi planini se je pojavil ožig macesnovih iglic, ki ga povzroča gliva Hypodermella laricis. Novice iz varstva gozdov 6: 3–4. URL: https://www.zdravgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=6-2. DOI: 10.20315/NVG.6.2
Št. ogledov: 269