Latinsko ime: Eutypella quaternata (Pers.) Rappaz (1987)
Sinonim: Quaternaria persoonii Tul. & C. Tul. (1863); Libertella faginea Desm. (1830)
Klasifikacija: Diatrypaceae, Xylariales, Sordariomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
Razširjenost:
Prisotnost glive v Sloveniji je prvič zabeležil že Voss med leti 1889 ter 1892. Glivo je opisal kot Quaternaria persoonii Tul. & C. Tul. (1863). Glivo je našel na navadni bukvi na območju Sv. Katarine v Medvodah, Šenturške Gore ter na območju Grahovega ob Cerknici.
Prisotnost glive so uradno potrdili med drugim tudi v Angliji, Franciji, Nemčiji, Romuniji, Ukrajini, Švici, Iranu, na Slovaškem in Madžarskem ter v Italiji (Adamčíková in sod., 2011; Mehrabi in sod., 2016; Li in sod., 2020). Gliva pa naj bi bila splošno prisotna tudi drugje.
Morfologija:
Teleomorf: strome so ugreznjene v skorjo mrtvih vej, pikčasto porazdeljene po površini z majhnimi črnimi trosišči, periteciji. V stromah se navadno razvije od 2–6 peritecijev, so okrogle oblike, premera 1–2 mm in se pojavljajo široko razpršene po okuženih odmrlih vejah. Periteciji so črni, krožno razporejeni v stromi s premerom 300–600 μm. V njih se razvijejo aski z askosporami. Aski so oktosporni, cilindrične do rahlo betičaste oblike in merijo (70–)90–130(–155) × 6–7,5 μm. Askospore so navadno porazdeljene v eno ali dve vrsti, alantoidne ter svetlo rjave ali zlate barve in merijo (8–)9–13(–14) × 2–3 μm (Mehrabi in sod., 2016).
Anamorf: Pod skorjo se pojavijo do 2 mm velike, mehurju podobne, rane v katerih se oblikujejo nespolna trosišča acervuli, kjer nastajajo nespolni trosi, konidiji. Acervuli so prekriti s peridermom skozi katerega preseva njihova barva. Konidiji so izjemno številčni, nitasti, zviti in spominjajo na črko C ali polkrog ter merijo 17–26 × 0,5–0,75 μm. Skozi zrela trosišča se preko drobnih por značilno izločajo dolge želatinaste zlatorumene vitice (Growe, 1937; Adamčíková in sod., 2011).
Biologija:
Pojavlja se kot saprofit na skorji bukve.
Obseg poškodbe:
Gliva je saprofit, ki povzroča poškodbe skorje na odmrlih in podrtih delih bukve.
Ukrep:
Ukrepi ob najdbi niso predvideni.
Opombe:
Glive iz rodu Eutypella spadajo v družino Diatrypaceae, ki so splošno prisotne po svetu na številnih gostiteljih, pri čemer so posamezne vrste gliv omejene le na določen rod ali vrsto gostitelja (Acero in sod., 2004). Za vrste iz rodu Eutypella je značilno nastajanje rumenih do rdečih sluzastih vitic konidijev, ki se izločajo iz skorje. Eutypella quaternata se pogosto pojavlja na skorji podrtih bukovih debel.
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
Možne zamenjave z:
Voss W. 1889–1892. Mycologia Carniolica. Ein Beitrag zur Pilzkunde des Alpenlandes. Berlin, R.Friedländer & Sohn: 302 str.
Li W.J., McKenZie E.H.C., Liu J.K., Bhat D.J., Dai D.Q., Caporesi E., Tian Q., Maharachcikumbura S.S.N., Luo Z.L., Shang Q.J., Zhang J.F., Tangthirasunun N., Karunarathna S.C., Xu J.C., Hyde K.D. 2020. Taxonomy and phylogeny of hyaline-spored coelomycetes. Fungal Diversity, 100: 279–801.
Mehrabi M., Hemmati R., Vasilyeva L., Trouillas F. 2016. Diatrypella macrospora sp. nov. and new records of diatrypaceous fungi from Iran. Phytotaxa, 252
Adamčíková K., Juhásová G., Kobza M. 2011. The first report of Libertella spp. on Fagaceae in Slovakia. Mycoscience. 52. 268–270.
Grove W.B. 1937. British stem- and leaf-fungi (Coelomycetes), vol 2. Cambridge University Press, Cambridge: str. 304.
Acero F., González V., Sánchez-Ballesteros J., Rubio V., Checa J., Bills G., Salazar O., Platas G., Peláez F. 2004. Molecular Phylogenetic Studies on the Diatrypaceae Based on rDNA-ITS Sequences. Mycologia, 96, 249–59.
Kadunc M. 2026. Eutypella quaternata. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=255
Slikovno gradivo
Dodatne slike iz rod(ov) Eutypella, Libertella, Quaternaria. Št. slik:4 
na vrh strani