Latinsko ime: Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst. (1880)
Sinonim: Polyporus adustus (Willd.) Fr. (1821)
Klasifikacija: Meruliaceae, Polyporales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
Razširjenost:
Razširjena po vseh kontinentih. Pri nas je splošno razširjena in pogosta.
Morfologija:
Enoletni trosnjaki so ploščatih oblik in rastejo eden nad drugim. So pritrjeni neposredno na podlago in zato nimajo beta. So različnih barv, od belkastih, sivih do rjavih ali rumenih. Barve se lahko pojavljajo po območjih (conah). Običajno imajo najprej imajo bel, nato pa črnkast rob. Siva trosovna plast ob dotiku počrni. Zrastejo lahko do deset centimetrov v širino in šest centimetrov v globino. Njihov vonj je blag in prijeten.
Biologija:
Gliva se običajno pojavlja kot saprofit, ki povzroča belo trohnobo na lesu skoraj vseh listavcev, redkeje pa tudi na iglavcih. V določenih primerih se obnaša tudi kot parazit, saj lahko v drevo vstopi skozi rane. Zaradi svojih antagonističnih lastnosti, visoke odpornosti na antibiotične učinke drugih gliv ter odpornosti na onesnaževala je široko razširjena in ima konkurenčno prednost. Obstaja povezava med premerom debla in številom trosnjakov – večji kot je premer debla, več trosnjakov se razvije.
Naravni sovražniki:
Gliva je znana po dobri odpornosti na antibiotične učinke drugih gliv.
Ekonomske posledice:
Gliva povzroča belo trohnobo in tehnično razvrednoti les.
Obseg poškodbe:
Pri predhodno poškodovanih drevesih z izpostavljeno beljavo lahko postane dominanten patogen, ki povzroči trohnenje lesa. Ta vodi v poslabšanje zdravstvenega stanja, propadanje in odmiranje dreves, kakor tudi zmanjšano mehansko stabilnost.
Opombe:
Gliva je ena izmed najbolj učinkovitih razkrojevalcev lignina. Za njo obstaja precejšnje raziskovalno zanimanje. Ekstrakti glive namreč delujejo antagonistočno proti glivama Fusarium inflexum in Fusarium heterosporium in imajo protimikobne učinke proti nekaterim bakterijam (Escherichia coli, Salmonella typhimurium, Pseudomonas aeruginosa, Staphylococcus aureus, Staphylococcus epidermidis, Bacillus cereus). Obstaja tudi možnost njene uporabe v bioremediaciji, saj vsebuje encime, ki lahko razgrajujejo policiklične aromatske ogljikovodike, ki se npr. uporabljajo v sintetičnih barvilih za tekstil.
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
Elkhateeb W. A. 2021. Highlights on the Golden Mushroom Cantharellus cibarius and unique Shaggy ink cap Mushroom Coprinus comatus and Smoky Bracket Mushroom Bjerkandera adusta Ecology and Biological Activities. Open Access Journal of Mycology & Mycological Sciences, 4(2). https://doi.org/10.23880/oajmms-16000143
Heinfling A., Martı́nez M. J., Martı́nez A. T., Bergbauer M., Szewzyk U. 1998. Purification and characterization of peroxidases from the dye-decolorizing fungus Bjerkandera adusta. FEMS Microbiology Letters, 165(1), 43-50.
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Domański S. 1982. Bjerkandera adusta on young Quercus rubra and Quercus robur injured by late spring frosts in the Upper Silesia Industrial District of Poland. Forest Pathology, 12(6), 406–413. https://doi.org/10.1111/j.1439-0329.1982.tb01295.x
Urcelay C., Robledo G. 2009. Positive relationship between wood size and basidiocarp production of polypore fungi in Alnus acuminata forest. Fungal Ecology, 2(3), 135–139. https://doi.org/10.1016/j.funeco.2009.01.003
Kavčič T. 2026. Bjerkandera adusta. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=279
Slikovno gradivo
Dodatne slike iz rod(ov) Bjerkandera, Polyporus. Št. slik:38 
na vrh strani