Spletna aplikacija za pregled aktualnega stanja in analizo ulova v stalnih kontrolnih pasteh ter samodejno ugotavljanje lokacij, kjer je prišlo do prenamnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus)
Nikica OGRIS
Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana
*nikica.ogris@gozdis.si
Ključne besede: osmerozobi smrekov lubadar, prenamnožitev, model, RITY
Populacija osmerozobega smrekovega lubadarja je na lokaciji pasti prenamnožena, ko se v spomladanskem času v past ulovi več kot 7.000 osebkov.
Pregled lokacij na interaktivni karti
Na karti izberite past.
Metoda za postavitev stalnih kontrolnih pasti, za izvedbo njihovega čiščenja, vnosa podatkov o ulovu in ugotavljanje prenamnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) je določena s prilogo 8 Pravilnika o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09, 31/16, 52/22).
V stalnih kontrolnih pasteh se trajno spremlja smrekove podlubnike vsako leto in lokacije teh pasti načeloma ne spreminjamo, zato takšne pasti imenujemo stalne kontrolne pasti.
Za stalne kontrolne pasti uporabljamo enojne režaste pasti črne barve, izdelane iz umetnih materialov. Opremimo jih s specifičnimi feromoni, ki morajo ustrezati naslednjim zahtevam:
Lokacije in število stalnih kontrolnih pasti
Stalne kontrolne pasti se namestijo enakomerno v sistematični mreži modelskih celic velikosti 8 km × 8 km, kjer vsaj 10 % površine zasedajo gozdni sestoji s smreko in delež lesne zaloge smreke znaša vsaj 5 %. Na državni meji upoštevamo samo celice, katerih delež površine v državi je večji od 25 %. Pasti se postavijo v sestoju, kjer je delež smreke v lesni zalogi manjši od drugih sestojev v celici. Sistematično mrežo modelskih celic velikosti 8 km × 8 km je pripravil Gozdarski inštitut Slovenije in objavil na svojih spletnih straneh (Ogris in sod., 2021). Stalne kontrolne pasti se postavijo čim bližje središču modelske celice z upoštevanjem prej omenjenih pogojev. Zavod za gozdove Slovenije spremlja najmanj 250 stalnih kontrolnih pasti.
Pričetek spremljanja
Stalno kontrolno past se postavi pred pričetkom spomladanskega rojenja podlubnikov, kar se ugotavlja v skladu z modelnim izračunom, ki ga pripravi Gozdarski inštitut Slovenije in objavi na svojih spletnih straneh (Ogris, 2019a, 2019b; Ogris in sod., 2019).
Interval spremljanja in vnos podatkov ulova
Stalno kontrolno past se redno spremlja enkrat na teden (vsakih 7 dni) in meri ulov v pasti. Podatke o ulovu se sproti vnaša v računalniški program Varstvo gozdov (Ogris, 2012, 2013, 2022).
Trajanje spremljanja
Stalno kontrolno past se spremlja najmanj do konca septembra oziroma dlje, dokler najvišje dnevne temperature v modelski celici presegajo 14 °C.
Ugotavljanje prenamnožitve
Populacija osmerozobega smrekovega lubadarja je na lokaciji pasti (modelski celici) prenamnožena, če se je v obdobju od pričetka spomladanskega rojenja do konca razvoja prve generacije v eno past ulovilo 7.000 ali več osebkov I. typographus. Konec razvoja prve generacije se ugotavlja v skladu z modelnim izračunom, ki ga pripravi Gozdarski inštitut Slovenije in objavi na svojih spletnih straneh (Ogris, 2019a, 2019b; Ogris in sod., 2019).
Delovanje spletne aplikacije
Vhodni podatki v izračun prenamnožitve populacij osmerozobega smrekovega lubadarja so: datum začetka spomladanskega rojenja, datum konca razvoja prve generacije osmerozobega smrekovega lubadarja, lokacija kontrolne pasti, kumulativen ulov v kontrolno past do konca razvoja prve generacije oz. do datuma analize, vrsta feromonske vabe vložene v past, vrsta pasti na lokaciji (enojna, dvojna, trojna). Kontrolne pasti postavlja in spremlja Zavod za gozdove Slovenije, ki je tudi lastnik podatkov o ulovu v kontrolne pasti.
Stanje prenamnožitve populacij osmerozobega smrekovega lubadarja na lokaciji kontrolnih pasti se dnevno samodejno osvežuje (ok. 9:25). Izračuna se stanje za prejšnji dan.
Datum začetka spomladanskega rojenja in datum konca razvoja prve generacije podlubnikov se ugotavlja s fenološkim modelom RITY-2 za I. typographus, kar je kratica za Razvoj Ips TYpographus, različica 2 (Ogris in sod., 2019). Fenološki model RITY-2 je bil razvit, umerjen in preverjen za Slovenijo in omogoča izračun potencialnega poteka razvoja I. typographus za poljubno točko v Sloveniji. Model je implementiran v interaktivni spletni aplikaciji, kjer uporabnik določi želeni kraj in leto obravnave - dodatno lahko izbere tudi, ali želi uporabiti interpolacijo temperature zraka na točno določeno lokacijo glede na njeno nadmorsko višino (Ogris, 2019a). Model je bil nadgrajen in dodatno omogoča prostorski prikaz potencialnega razvoja I. typographus za območje cele Slovenije (Ogris, 2017, 2019b). Fenološki model RITY-2 uporablja dnevne meteorološke podatke iz sistema za zelo kratkoročno avtomatizirano napoved INCA/SI s prostorsko ločljivostjo 1 km ×1 km, ki jih pripravlja Agencija Republike Slovenije za okolje in dnevno dobavlja Gozdarskemu inštitutu Slovenije (Haiden in sod., 2011; Šajn Slak in sod., 2012).
Fenološki model RITY-2 omogoča izračun potencialnega razvoja I. typographus v treh scenarijih: MIN, AVG in MAX, kjer MIN predstavlja najpočasnejši možen razvoj, MAX najhitrejšega in AVG srednjo hitrost. Spletna aplikacija upošteva rezultate MAX scenarija. Model se izračuna vsak dan.
V analizo so vključene kontrolne pasti, katerih podatki o ulovu so bili vneseni v računalniški program Varstvo gozdov do dneva analize.
Pri izračunu prenamnožitve na podlagi kumulative ulova hroščev v kontrolne pasti se upošteva tudi vrsta feromonske vabe in število kontrolnih pasti na posamezni lokaciji.
Uporaba spletne aplikacije
Privzeto spletna aplikacija prikazuje stanje prenamnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja za aktualno leto. Za pregled stanja v preteklih letih (od 2016 naprej) iz spustnega seznama izberemo želeno leto. Opomba: Pred letom 2022 se prikazujejo vse kontrolno-lovne pasti, od 2022 naprej pa samo stalne kontrolne pasti.
Na karti se prikazujejo lokacije kontrolnih pasti in količina ujetih osebkov osmerozobega smrekovega lubadarja do konca razvoja prve generacije v izbranem letu. Lokacije si lahko podrobneje ogledamo in analiziramo na interaktivni karti.
Na voljo sta dve preglednici: (1) Število pasti po gozdnogospodarskih območjih, kjer je prišlo do prenamnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja; (2) seznam lokacij stalnih kontrolno-lovnih pasti, kjer je prišlo do prenamnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja. Seznam lokacij lahko pregledujemo v spletni aplikaciji ali si ga izvozimo v različnih formatih (Excel, Word, PDF).
Pomen in uporaba rezultatov
Na vseh lokacijah, kjer je zaznana prenamnožitev smrekovih podlubnikov, pričakujemo napad smrekovih podlubnikov tudi na povsem zdravih smrekah. Zato moramo na teh lokacijah nujno zagotoviti pravočasno varstvo gozdov pred podlubniki s pravočasnim odkrivanjem napadenih smrek in izvedbo zatiralnih ukrepov. Zatiralni ukrepi za podlubnike se izvajajo v žariščih podlubnikov s sanitarno sečnjo in izdelavo lubadark ter uničenjem podlubnikov na vsem napadenem materialu. Najpomembnejše pri tem je, da zagotovimo pravočasen posek in odvoz neolupljenega okroglega lesa iglavcev – predvsem smreke, naseljenega s podlubniki, iz gozda v predelavo na lesno-predelovalne obrate (ZGS, 2016a, 2016b). To je mogoče samo, če s podlubniki napadene smreke čim prej odkrijemo, da lahko zagotovimo pravočasen posek in uničenje podlubnikov, preden bi hrošči izleteli iz skorje. Zato redno nadzorujemo ogrožene gozdove s poudarkom na območjih lokacij pasti, kjer je prišlo do prenamnožitve smrekovih podlubnikov, ter smo pozorni na prve znake napada podlubnikov. Zanesljiv prvi znak napada je rjava črvina v obliki grobo mlete prave kave, ki se nabira ob koreničniku napadenega drevesa, pri tem pa so iglice v krošnji še zelene. Drevesa s temi znaki imenujemo lubadarke in se bodo zanesljivo posušila, zato s posekom ne smemo odlašati.
Če posekanih lubadark ni mogoče pravočasno odpeljati iz gozda, se lubadarke izdelajo tako, da se jih poseka, obveji in olupi, podlubnike v vejah in skorji pa se uniči. S tem preprečimo, da bi podlubniki v skorji razvili do konca in izleteli ter napadli sosednje smreke, tj. preprečimo širjenje žarišča podlubnikov, kakor tudi ohranimo večjo vrednost posekanega lesa. Pred zaključkom sečišča še enkrat pozorno pregledamo okoliške smreke. V kolikor se ugotovi na novo napadena drevesa, jih je treba takoj posekati in zagotoviti uničenje vsega s podlubniki napadenega materiala. Bralce, še posebej lastnike gozdov, vabimo k branju kratkih navodil o Varstvu gozdov pred podlubniki (ZGS, 2016b).
Poleg tega rezultate spletne aplikacije uporabljamo pri načrtovanju optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav in lovnih nastav za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ogris in sod., 2021). Rezultate uporabimo tako za položitev lovnih nastav za prezimele podlubnike (nastave I. serije) kot tudi za položitev lovnih nastav za prvo in drugo generacijo podlubnikov (nastave II. serije) (Ogris in sod., 2021).
Zahvala
Članek je nastal v okviru Javne gozdarske službe, naloge 2 (Poročevalska, prognostično-diagnostična služba za gozdove) na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Viri
Haiden T., Kann A., Wittmann C., Pistotnik G., Bica B., Gruber C. 2011. The Integrated Nowcasting through Comprehensive Analysis (INCA) System and Its Validation over the Eastern Alpine Region. Weather and Forecasting, 26, 2: 166-183. https://doi.org/10.1175/2010WAF2222451.1
Ogris N. 2012. Prognostične osnove za varstvo gozdov Slovenije. Ljubljana, Silva Slovenica: 104 str.
Ogris N. 2013. Uporabniški priročnik za računalniki program Varstvo gozdov. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 69 str.
Ogris N. 2017. Prostorski prikaz razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) na območju Slovenije. Novice iz varstva gozdov, 10: 3–7. https://doi.org/10.20315/NVG.10.2
Ogris N. 2019a. Spletna aplikacija za izračun fenološkega modela za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) RITY-2. Napovedi o zdravju gozdov, 2018. https://doi.org/10.20315/NZG.48
Ogris N. 2019b. Spletna aplikacija za prostorski prikaz razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus), model RITY-2. Napovedi o zdravju gozdov, 2019. https://doi.org/10.20315/NZG.49
Ogris N. 2022. Varstvo gozdov, računalniška aplikacija. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije
Ogris N., Ferlan M., Hauptman T., Pavlin R., Kavčič A., Jurc M., de Groot M. 2019. RITY – A phenology model of Ips typographus as a tool for optimization of its monitoring. Ecological Modelling, 410: 108775. https://doi.org/10.1016/j.ecolmodel.2019.108775
Ogris N., Kolšek M., de Groot M. 2021. Predlog števila in lokacij kontrolnih-lovnih pasti in kontrolno-lovnih nastav v 2021. Napovedi o zdravju gozdov, 2021. http://dx.doi.org/10.20315/NZG.56
RS. 2009. Pravilnik o varstvu gozdov. Uradni list RS, 114/2009, 31/2016 in 52/2022
Šajn Slak A., Kršmanc R., Merše J. 2012. INCA-CE – projekt, ki povezuje meteorološke službe osrednje Evrope s končnimi uporabniki. Vetrnica, 4: 61–63
ZGS. 2016a. Podlubniki ogrožajo slovenske gozdove tudi v letu 2016. Zavod za gozdove Slovenije. Povezava
ZGS. 2016b. Varstvo gozdov pred podlubniki. Zavod za gozdove Slovenije. Povezava
Citiranje: Nikica OGRIS. 2022. Spletna aplikacija za pregled aktualnega stanja in analizo ulova v stalnih kontrolnih pasteh ter samodejno ugotavljanje lokacij, kjer je prišlo do prenamnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus). Napovedi o zdravju gozdov, 2022. URL: https://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=62
na vrh strani