Delovni sklop 2: Vzroki hiranja bukve

Odgovorna oseba: Nikica Ogris (GIS)

Udeležene inštitucije: GIS in KIS.

Delovni sklop 2 bo prispeval k uresničitvi naslednjega cilja:

• določiti bolezni in škodljivce, ki so vpleteni v hiranje navadne bukve, tj. določiti vzroke hiranja navadne bukve.

Namen delovnega sklopa 2 je določiti vzroke hiranja navadne bukve. Najverjetnejši vzrok hiranja bukve so bolezni in škodljivci. Za verodostojno analizo vzrokov hiranja bukve bo odvzetih zadostno število vzorcev navadne bukve iz vseh območjih v Sloveniji. Ker je analiza enega vzorca iz vidika sredstev obsežna in strokovno zahtevna, bo večino sredstev projekta namenjeno analizi vzorcev. Določitev vzrokov hiranja navadne bukve je podlaga za razumevanje procesa njenega hiranja. Ko bomo razumeli vzroke hiranja bukve, bo to znanje podlaga za oblikovanje ukrepov in navodil za izboljšanje zdravstvenega stanja navadne bukve, kar je povezano z delovnim sklopom 4. Poleg tega bomo rezultate iz 2. delovnega sklopa uporabili tudi v delovnem sklopu 3 (modeliranje), tj. pridobili bomo seznam in vlogo posameznih škodljivih dejavnikov, ki bodo potencialno vplivali na razširjenost navadne bukve v Sloveniji.

Primarno bomo vzorčili odmirajoče/hirajoče bukve na stalnih vzorčnih ploskvah GIS na mreži 16 × 16 km (raven 1) in stalnih vzorčnih ploskvah intenzivnega spremljanja stanja gozdov (raven 2). Stalne vzorčne ploskve imajo stabilno podatkovno shemo in podatke od leta 2009 naprej, kar omogoča izračun trendov osutosti in poškodovanosti posamezne bukve na stalni vzorčni ploskvi. Predvideno je, da bi imeli vsaj 40 vzorčnih ploskev, ki se bi pojavljale čim bolj enakomerno čez celo Slovenijo (zato jih bomo primarno iskali na sistematični mreži 16 × 16 km). Na takšen način bomo zagotovili reprezentativen vzorec za nivo cele Slovenije. Na stalnih vzorčnih ploskvah, kjer se bukev ne pojavlja oz. ne kaže znakov hiranja, bomo iskali primerne ploskve v neposredni bližini predvidene vzorčne ploskve.

Ker bo šlo za destruktivno vzorčenje (drevesa bomo morali podreti, da bomo lahko vzorčili odmirajoče veje in analizirali vzroke hiranja) bomo morali od ZGS in lastnikov pridobiti dovoljenje. Če vzorčenje na stalni vzorčni ploskvi ne bo mogoče, ker lastnik ne bo dovolil ali drugih razlogov, bomo s pomočjo ZGS izbrali nadomestno ploskev v neposredni bližini, kjer bo vzorčenje mogoče izvesti.

Vzorčili bomo odmirajoče veje in druge predele na drevesu, ki bodo kazali znake napadov žuželk in okužb s patogeni. Vzorčili bomo tudi zemljo, ki jo bomo testirali na prisotnost fitoftor. Znake fitoftor bomo iskali tudi na koreninah, koreničniku in deblu (črni izcedki, nekroze v skorji) ter jih vzorčili. Na posamezni raziskovalni ploskvi bomo vzorčili eno do dve drevesi.

Za kontrolo bomo vzorčili tudi manjši delež zdravih bukev. Vzorčili bomo tako zdrave veje kot zemljo v neposredni okolici zdravih bukev. Domnevamo, da se fitoftore v zemlji ob zdravih bukvah ne bodo pojavljale oz. se bodo pojavljale v značilno manjšem deležu kot v zemlji hirajočih bukev. Domnevno se bo v na videz zdravih vejah pojavljal manjši delež endofitnih gliv, ki lahko postanejo fakultativno parazitske in jih bomo zaznali tudi v vejah in deblu hirajočih bukev.

Predvidoma bomo odvzeli do 160 vzorcev, tj. do štiri vzorce na raziskovalno ploskev. V Laboratoriju za varstvo gozdov GIS bomo vzorce analizirali in določili vrste gliv in žuželk, ki povzročajo hiranje in sušenje bukve. Vrsto glive bomo določevali z dvema metodama, tj. z morfološko metodo (klasična mikološka metoda) in z molekularnimi tehnikami (sekveniranje različnih regij DNA). Žuželke bomo analizirali samo na podlagi morfoloških značilnosti (morfološka analiza). Analizo fitoftor bo izvajal pooblaščeni laboratorij za oomicete na KIS.

Po končani analizi vzorcev in determinaciji prisotnih škodljivcev in bolezni bo sledila analiza zbranih podatkov in določitev vzrokov hiranja navadne bukve v Sloveniji. Naša domneva je, da je v proces hiranja bukve vpletenih večje število patogenov in škodljivcev, ki skupaj povzročajo kompleksno bolezen. Determiniranim boleznim in škodljivcem bomo poskušali določiti njihovo vlogo pri hiranju bukve, tako da jih bomo razdelili v tri skupine (po Manionu, 1981): dejavniki predispozicije, sprožilni dejavniki in dodatni dejavniki. Na takšen način bomo pridobili strokovno podlago za predlaganje gozdnogospodarskih in drugih ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja bukve v Sloveniji. Za vsako določeno bolezen in škodljivca bomo naredili enostavno oceno tveganja, ki jo posamezen škodljiv dejavnik predstavlja za ogroženost bukve, predvsem vpliv na njeno potencialno razširjenost. Rezultati DS2 bodo uporabljeni v DS3 in DS4.

Rezultati aktivnosti:

• Elaborat o vzrokih hiranja navadne bukve v Sloveniji.

Časovni načrt: M1–M24