Povzetek raziskovalnega projekta

V zadnjem času po vsej Sloveniji opažamo hitro hiranje navadne bukve (Fagus sylvatica). Gre za zaskrbljujoč trend, kateremu se nujno moramo posvetiti, saj gre za našo najpogostejšo drevesno vrsto z najvišjim deležem v lesni zalogi (32,6%).

Vzrokov hiranja bukve ne poznamo. Domnevamo pa, da je hiranje bukve posledica podnebnih sprememb, višjih temperatur, pogostejših sušnih stresov in sočasnega delovanje kompleksa fakultativnih parazitov oziroma endofitov ter sekundarnih škodljivcev, tj. kompleksne bolezni. Domneva še ni raziskana.

Za verodostojno analizo vzrokov hiranja bukve bo odvzetih zadostno število vzorcev navadne bukve iz vseh območjih v Sloveniji. Projekt bo osredotočen samo na zdravstveno stanje bukve, tj. na bolezni in škodljivce, za katere predpostavljamo, da so najverjetnejši vzrok hiranja navadne bukve. V analizo bo vključen tudi vpliv sušnega stresa in naraščanja temperature, iz že zbranih (obstoječih) podatkov ARSO, GIS in ZGS.

V okviru predlaganega projekta bomo uresničili naslednje cilje:

• določiti bolezni in škodljivce, ki so vpleteni v hiranje navadne bukve, tj. določiti vzroke hiranja navadne bukve,
• na podlagi obstoječih meteoroloških podatkov in podatkov iz stalnih vzorčnih ploskev Gozdarskega inštituta Slovenije ter Zavoda za gozdove Slovenije ugotoviti vpliv suše na zdravstveno stanje navadne bukve,
• oceniti potencialno ogroženost navadne bukve v Sloveniji zaradi bolezni, škodljivcev in vpliva suše v prihodnjih 10–50 letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5),
• razviti model naravne razširjenosti bukve v Sloveniji in na njegovi podlagi narediti projekcijo potencialne razširjenosti navadne bukve v prihodnjih 10–50 letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5; v model razširjenosti navadne bukve integrirati vpliv škodljivih dejavnikov (bolezni, škodljivcev in suše) ter rezultate modela integrirati v obstoječi elektronski informacijski sistem za varstvo gozdov,
• izdelati priporočila in usmeritve za dolgoročno gospodarjenje z navadno bukvijo z vidika njenega zdravja, vključno s predlogi ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja navadne bukve; predlagani ukrepi in navodila bodo pripravljeni tako, da bodo lahko neposredno uporabljeni v gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih.

Delo bo organizirano v štiri delovne sklope: (1) koordinacija, (2) vzroki hiranja bukve, (3) modeliranje, (4) prenos znanja.

Projekt bo zagotovil naslednje rezultate:

• Elaborat o vzrokih hiranja navadne bukve v Sloveniji
• Model o vplivu suše na hiranje navadne bukve
• Elaborat o vplivu suše na hiranje navadne bukve
• Model(i) o vplivu bolezni in škodljivcev na hiranje navadne bukve
• Elaborat o vplivu bolezni in škodljivcev na hiranje navadne bukve
• Model naravne razširjenosti navadne bukve v Sloveniji
• Projekcija potencialne razširjenosti navadne bukve v prihodnjih 10–50 letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5)
• Ocena potencialne ogroženosti navadne bukve v Sloveniji zaradi bolezni, škodljivcev in vpliva suše v prihodnjih 10–50 letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5)
• Objava rezultatov dolgoročne napovedi razširjenosti navadne bukve v Sloveniji na spletnem portalu Varstvo gozdov
• Priporočila in usmeritve za dolgoročno gospodarjenje z navadno bukvijo z vidika njenega zdravja vključno s predlogi ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja navadne bukve
• Zaključna konferenca projekta
• Organizacija letnih srečanj z naročniki in končnimi uporabniki
• Spletna stran projekta
• Objava izvirnih znanstvenih in/ali strokovnih člankov (vsaj tri)